Ustanovitelja mednarodnega simpozija umetniške keramike V-oglje, Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan z Gorenjske, se lahko pohvalita z dolgoletno oblikovalsko tradicijo. V domačem ateljeju ustvarjata unikatne izdelke iz keramike, njuna ljubezen do oblikovanja pa dosega svetovno prepoznavnost.

Ljubezen do oblikovanja položena v zibelko

Zavod Voglje je s svojim Simpozijem umetniške keramike V-oglje kot prvi slovenski predstavnik od leta 2011 član najprestižnejšega svetovnega združenja keramikov (International Academy of Ceramics), ki je tudi uradni partner Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). A pot do takšnega uspeha ni enostavna. Potrebno je trdo delo, volja in ljubezen do oblikovanja. Ta je bila Barbi položena v zibelko. »Mama se je ukvarjala s slikarstvom in ob njej sem že zelo majhna vzljubila muzeje in galerije. Stari oče je bil kolar in mi je dovolil, da sem se igrala z ostanki lesa,« pove Barba in nadaljuje, da še danes velikokrat občuti vonj lesa.

Goli raku. Foto: Boštjan Gunčar

Delo v ateljeju se je velikokrat zavleklo pozno v noč

Zavod V-oglje sta z možem Nikom ustanovila, da bi lahko aktivneje delovala v korist in promocijo keramike. Oblikovalska pot se je začela, ko sta sinova šla v šolo. »Pustila sem službo v bančnem deviznem knjigovodstvu, posvetila sem se sinovoma in pogosto pozno v noč delala v svojem ateljeju,« pove Barba.

Niko se ji je pri delu pridružil po desetih letih njenega ustvarjanja. Delo sta si porazdelila in začela uživati v dejstvu, da lahko skupaj preživljata dneve in hobi združujeta s službo. Barba se je posvetila lončarstvu, poslikavi in glaziranju, Niko ročnemu modeliranju in tehničnim zadevam.  

Roke z vrvjo. Foto: Boštjan Gunčar

Glina, vez z naravo

Glina, gnetljiva in vodljiva surovina, ki s pomočjo ognja postane trda keramika, Barbo opominja na vez med preteklostjo in sedanjostjo. Pravi, da se v njej skriva praspomin in da se pri delu z glino počuti kot velik otrok: »Lahko packam, lahko sem umazana, lahko gnetem, podiram, režem, dodajam, delam poizkuse.« Samo delo z glino ji omogoča, da s tradicionalnimi znanji in veščinami izrazi svoja razmišljanja in oblikuje nekaj sodobnega.  

Ptica, Raku tehnika. Foto: Jože Suhadolnik

Vsak oblikovalec potrebuje inspiracijo

Inspiracijo, ustvarjalno moč in domišljijo vsak oblikovalec pridobiva na različne načine. »Za naju je vsak dotik z glino strast«, pripoveduje Barba, sicer ljubiteljica rož, ki svojo inspiracijo velikokrat najde v naravi. Vsako leto ustvari serijo različnih in unikatnih vaz.

Niko na drugi strani inspiracijo išče v starovercih in njihovi uporabi kamnov. Pot od oblikovalske ideje do končnega produkta obema predstavlja veliko radost. »Pogosteje kot Niko sanjam, česa se bom lotila. Na moji nočni omarici so vedno listki ali blok,« pove. Če hitro ne konča ideje, se zgodi, da idejni izdelek zavrže ali za nekaj let zapre v garažo.  

Unikatna vaza. Foto: Barba Štembergar Zupan

Visoke temperature in delo za lončarskim vretenom

Zakonca imata v svojem ateljeju več plinskih in električnih peči. Za svoja dela najprej izbereta primerno glino, tehniko dela, glazure in način krašenja. »Končan izdelek počasi sušiva, sledi prvo žganje, nanos glazure ali oksidov in drugo žganje,« opisuje Barba in doda, da se temperatura za žganje dvigne tudi do 1300 stopinj C. Čas izdelave produkta je odvisen od njegove zahtevnosti. »Tradicionalne kmečke sklede, ki jih sama obožujem, jih za lončarskim vretenom v eni uri izdelam tudi več kot 40, kar je hitreje, kot jih kasneje poslikam in glaziram,« pove Barba.

Zahtevnejše predmete izdelujeta več tednov. Prilagajata se željam naročnikom, sicer pa raje ustvarjata po svojih zamislih.

Kamni. Foto: Barba Štembergar Zupan

V tujini je oblikovalsko delo iz keramike bolj cenjeno  

»Odnos do keramike, kot umetniške zvrsti, ni enak kot v tujini,« meni Barba, saj keramika ni enakovredna slikarstvu in kiparstvu. Kot največji problem opaža nizek nivo znanja, kar pa se je v zadnjih desetih letih začelo spreminjati. V tujini je oblikovalsko delo bolj cenjeno, sploh če je ročno.

Oblikovalski zakonski tandem želi, da v Slovenijo pride čim več specifičnih znanj iz področja keramike. Zato organizirata mednarodni simpozij umetniške keramike. Njun zavod V-oglje omogoča tudi predstavitve slovenske keramike doma in po svetu, izvajanje izobraževanj, organizacijo razstav in podobno.   

Potičnica in sklede. Foto: Barba Štembergar Zupan

Namen njunih tečajev in delavnic je širjenje znanja

Tako Barba kot Niko želita, da vsak najde radost pri ustvarjanju in se zave, da je vsak odtis roke enkraten in neponovljiv. Njuni tečaji in delavnice so namenjene spoznavanju različnih vrst glin in pridobivanju znanja za lastno ustvarjanje ter nadgradnjo. Mladim oblikovalcem svetujeta, da se je potrebno učiti in ustvarjati z radostjo, saj brez trdega dela in vedoželjnosti ni napredka. »Naj spoštujejo znanje starih mojstrov, saj veste: »Če želiš videti dlje, moraš sedeti nekomu na ramenih«, še vedno drži,« zaključi Barba.

Fotografije: Anže Vrabl, Barba Štembergar Zupan, Boštjan Gunčar, Jože Suhadolnik