Slovenci imamo skoraj v vsakem narečju svoj izraz za stopnice, saj so te – čeprav se mnogokrat niti ne zavedamo – povsod okoli nas. Pravimo jih štape, škaline, največkrat pa kar štenge. In kakšne stopnice so trenutno visoka moda? Strokovnjaki stavijo na lesene, ki so trajne, vabljive in v ponos najbolj krasnim ambientom.
Odgovor, zakaj se odločiti za lesene stopnice, je enostaven. Vsaka posamezna stopnica predstavlja edinstven košček narave, s svojimi grčami in organskimi vzorci prikazuje individualno lepoto in daje udobno toplo površino, ki jo lahko občutimo z nogami. Iz lesa, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju, lahko izdelamo zelo raznolika lesena stopnišča – od bolj klasičnih do modernejših.
Kot pravijo mojstri izdelave lesenih stopnic s Hotavelj, je tip stopnic, za katere se odločamo, največkrat odvisen od naše starosti. »Mlajši investitorji se odločajo za modernejši dizajn, ki je v kombinaciji lesa-kovine, lesa-stekla, mogoče lesa in usnja. Starejši uporabniki pa večkrat prisegajo na tradicionalne oblike in dizajne. Zadnje čase je veliko povpraševanja po stopnicah brez vidne konstrukcije ali po konzolnih stopnicah,« začne pogovor z nami Nejc Jezeršek.
Lebdeča popestritev
Konzolne stopnice so s kovinsko podkonstrukcijo usidrane v steno in ovite v les ter s svojo lebdečo obliko prinesejo veliko estetike in popestritve zlasti v moderne interierje. Sicer pa lesene stopnice delimo še na ravne in zavite ter na samonosilne in na z lesom oblečene betonske ali kovinske konstrukcije, pri čemer samonosilne vgrajujemo v montažne objekte, medtem ko betonska stopnišča, oblečena v les, pridejo v poštev pri javnih objektih, hotelih, vrtcih, šolah…
Za stopnice primernejši trši lesovi
O sami obliki stopnišča je treba razmišljati že v projektni fazi gradnje. Za dokončne mere pa mizarja pokličemo takrat, ko so gotovi estrihi, ko so znane talne obloge ter ko so na grobo ometani zidovi. Takrat izberemo tudi vrsto lesa za stopnice.
»Mi običajno zagovarjamo avtohtone lesove, trše, kot so hrast, jesen, bukev, akacija, mogoče javor, oreh. V poštev pridejo tudi mehkejši lesovi, smreka, macesen, vendar se te običajno uporablja bolj v počitniških hišah ali pa, kjer ni veliko frekvence,« svetuje Jezeršek in poudarja, da je bolje dati prednost masivnim lesenim stopnicam pred furniranimi, saj bo les moral marsikaj prestati.
»Stopnice so pohodne, se pravi se po njih hodi in so bolj obrabljive. Težko te stvari kasneje saniramo, retuširamo, popravljamo. Furnirji so tankih debelin in enostavno se s časom te materiali izrabijo do osnovnih iverk, mediapanov in to ni možno popravljati.«
Estetika in varnostni vidik ograje
Pri stopniščih pa je pomembna še ena stvar, ki daje vzponom in spustom piko na i. To je ograja. Les je bil od nekdaj popularen material za stopniščne ograje, vendar v modernejših izvedbah v ospredje stopajo še kombinacije s kovino, steklom in vrvmi, pri vseh pa imejmo v mislih tudi njihovo primarno vlogo – varnost.
Ograja naj bo polna ali z vertikalnimi prečkami, katerih razmik ni večji kot 12 cm, v višino pa naj sega od 100 do 110 cm. »Vzdolžnih ograj ne priporočamo, ker delujejo kot lestev in lahko otroci plezajo po njih,« opozarja Jezeršek.
Lepo oblikovane lesene stopnice in pravilno izbrana ograja – to je zmagovita kombinacija za stopnišče, ki vzame dih. V ambientih takšnih lesenih stopnišč nikakor ne skrivajmo, ne odrivajo jih v temne kote, ampak jih izpostavimo, poudarimo izbrane detajle ter s pravilnim vzdrževanjem poskrbimo, da bodo tudi na dolgi rok biser našega doma.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.
Fotografije: Stopnice Jezeršek/Franc Demšar
