Ljubljansko stanovanje, v katerega se je s cimro vselila notranja oblikovalka Valentina Stincone, je bilo prej namenjeno študentom in precej zanemarjeno. Videti je bilo umazano in s starim pohištvom, a je imelo potencial. Ovira pri prenovi je bilo dejstvo, da gre za najemniško stanovanje, zato je Valentina morala poiskati rešitve, ki so kreativne in jih je mogoče odstraniti.
»Prebarvala sem stene, uporabila lepilno folijo in podobne preproste posege. Edina trajnejša sprememba je bila barvanje vrat, ki sem jih pobelila, ter prenova jedilne mize in stolov – mizo sem prebarvala, stole pa pretapecirala, saj so bili stari in poškodovani, a vredni novega življenja,« pove za Ambiente.
V dnevni sobi je bil že prisoten eleganten velik rdeč kavč, ki jo je takoj navdihnil. Zdelo se ji je, da si zasluži več pozornosti, zato je steno za njim pobarvala v sivo-modro barvo. S tem je uporabila načelo barvne teorije – t. i. simultani kontrast – kjer barvo poudariš tako, da jo obdaš z odtenkom, ki se ji približuje po komplementarnosti. Vsaka barva, ki jo zaznamo, je namreč odvisna od okolice, rdeča pika na sivi podlagi bo na primer sivino naredila modrikasto, zelena pa jo bo ogrela.
»Steni sem dodala teksturo s pomočjo čudovitega blaga »filodendron« iz Ikee, ki sem ga pritrdila z obojestranskim lepilnim trakom in žebljički. Nato sem naslikala makove cvetove v isti barvni paleti in jih obesila nad kavč. Druge stenske dekoracije sem ročno pobarvala – ustvarila sem loke v zemeljskih tonih, ki prostoru dodajo toplino in karakter,« pojasnjuje in dodaja, da je na odpadu našla tudi dva bambusova stola, ju prinesla domov in obnovila. Okvir je pobarvala na črno za modernejši videz in dodala blazine. Zdaj se odlično ujemata s preostankom opreme.
Kopalnica je bila njen najljubši projekt. Nihče ne bi pričakoval, da lahko stare ploščice tako zasijejo ob pravilni barvni kombinaciji. Navdih je našla v barvah Maroka – zemeljski toni, bakrena in teal modra za kontrast. Rezultat je kopalnica v videzu arabskih term. »Za WC pa sem črpala navdih s Sicilije – stare ploščice so bile rumene, zato sem dodala sicilijanske motive z limonami v kombinaciji s tiffany modro,« pove.
Kuhinja je bila klasična oranžna Marlesova iz 80. let – kakovostna, a nekoliko temačna. Tečaji so potrebovali popravilo, sicer pa je za več svetlobe vse prelepila z belo folijo, dodala polico pod okno in osvetlila prostor. Prej ni bilo mogoče kuhati brez umetne svetlobe, zdaj pa povsem zadostuje naravna.
Tudi vhod je bil njen mali umetniški eksperiment. Namesto tapet se je odločila za barvo – izdelala je šablono za vzorec in steno pobarvala v štirih slojih, da je videz spominjal na stare palače s freskami. »Omari sem dodala zlate ročaje in jo prelepila z zlato folijo – rezultat je bil drzen, maksimalističen in nekoliko baročen.«
Zadnja soba pa je bila najprej shramba, a jo je pozneje uredila kot sobo za goste in rastlinjak. Navdih so ji bili zimski vrtovi s preloma 20. stoletja. »Želela sem džungelsko tapeto, a ker je nisem smela lepiti neposredno na steno, sem kupila kapa plošče, jih privijačila in nanje prilepila papir. Tako jih lahko kadarkoli odstranimo. Za obešanje rastlin sem reciklirala staro dno postelje,« še razkriva oblikovalka, ki je ob pomoči cimre prenovo izpeljala z zelo omejenim proračunom. Le od 100 do 200 evrov sta porabili za posamezen prostor, kar je bil izdatek, dostopen obema.
Notranje oblikovanje in fotografije: Valentina Stincone
