Znani so slovenski nominiranci za prestižno arhitekturno nagrado Mies van der Rohe

383 del se poteguje za nagrado Mies van der Rohe, ki jo Evropska komisija podeljuje najboljši sodobni arhitekturi. Med nominiranci je tudi kar enajst slovenskih stavb.

0
Mies van der Rohe nominacije 2019

Nagrada, ki jo podeljujeta Evropska komisija in Fundacija Mies van der Rohe, je več kot le priznanje. Kar 76 neodvisnih strokovnjakov je letos za nagrado nominiralo skoraj štiristo arhitekturnih del, ki postavljene bok ob bok orisujejo tendence sodobne arhitekturne produkcije na stari celini. Žirija bo izmed nominirancev najprej razglasila štirideset del, ki se bodo uvrstila v polfinalni krog, sredi februarja pa še pet finalistov. Zmagovalec – prejemnik prestižne nagrade Mies van der Rohe, ki se podeljuje le enkrat na dve leti, – bo znan v sredini aprila.

Letos je nominacijo prejelo kar enajst slovenskih arhitekturnih del – največ v dvajsetletni zgodovini nagrade – ki segajo od javnih ureditev do zasebnih stavb, minimalnih bivališč in večjih industrijskih obratov. Nominirancem čestitamo!

Nova vhodna stavba, Arboretum Volčji potok
ARREA
Vstopni paviljon v Arboretum Vočji potok, ARREA
Fotografija: Tadej Bolta

Arboretum Volčji potok je potreboval nov vstopni paviljon – tak, ki bo zadostil raznolikim scenarijem uporabe. Arhitekta Maruša Zorec in Matjaž Bolčina sta novi objekt umestila iz osrednje linije drevoreda, med gozdič sekvoj in potoček, ki se vije iz parka. Paviljon, ki je v celoti lesen, deluje tudi kot podaljšek ograje, njegova prosojnost pa obiskovalca prestavi v park, še preden prečka vstopno točko.

Prenova domačije Vrlovčnik
Medprostor
Prenova domačije Vrlovčnik, Medprostor
Fotografija: Miran Kambič

Nad odmaknjeno dolino Matkovega kota na pobočjih čepijo stare domačije. Bogastvo naravne in kulturne dediščine narekujeta premišljen poseg v obstoječi prostor; prenova naj poleg lastnega programa prispeva tudi k ohranjanju kulturne krajine in identitete prostora. Kljub obilici novih, sodobnih programov – v starih objektih zdaj najdemo savno, notranje-zunanji bazen, pisarno, spalnice in odprte bivalne prostore – so arhitekti lupine gospodarskih objektov spoštljivo prenovili (in ponekod nagradili) tako, da so ohranile svojo tradicionalno podobo.

Termalija Family Wellness
ENOTA
Termalija Family Wellness, Enota
Fotografija: Miran Kambič

Termalija Family Wellness je zgolj eden izmed projektov, ki so ga arhitekti studia Enota zgradili za Terme Olimia v zadnjih petnajstih letih. S tem so klasično zdravilišče iz osemdesetih let nadgradili v več kot sodoben in sproščujoč termalni spa. Ena od glavnih oblikovnih posebnosti projekta je velika streha, ki pokriva bazen. Streha je razdeljena v grozd manjših tetraedrov, s čimer se bolje vklaplja v svojo ruralno okolico. 

Prenova hotela Švicarija
ARREA in Studio AKKA
Prenova hotela Švicarija, AKKA in ARREA
Fotografija: Tadej Bolta

Bivši Hotel Tivoli arhitekta Cirila Metoda Kocha stoji na dvignjenem platoju med parkom Tivoli in gozdnatim Šišenskim hribom. S prenovo je hotel ohranil svojo obliko in gabarite, arhitekti pa so ohranili, obnovili in prenovili različne izvirne stavbne elemente. Stavba je tako dobila osvežene prostore – javne, poljavne in zasebne – in nov namen: vzdržno umetniško in kulturno ustvarjanje, razstavljanje in povezovanje.

Tri škatle za čevlje
OFIS arhitekti
Tri škatle za čevlje, Ofis
Fotografija: Tomaž Gregorič

Izvirna, majhna, a elegantna hiša v Trnovem je bila leta 1934 zgrajena za dve neporočeni sestri arhitekta Emila Navinška. Vsaki je pripadlo skromnih 50 m2 v etaži hiše. Navinšek, eden resničnih mojstrov modernistične arhitekture pri nas, je stavbo zasnoval v duhu svojega časa: kot strogo škatlo za čevlje. Prizidek k tej hiši je – tako kot osnovna zgradba – odraz današnjih bivalnih potreb skozi govorico sodobne arhitekture. Dodatek k stavbi, ki ga avtorji, Ofis arhitekti, ljubkovalno imenujejo ‘tri škatle (za čevlje)’, je osnovno bivalno površino razširil za 130 m2. Igra treh enega na drugega zloženih kubusov, obloženih v enovito temno fasado, ustvarja dinamičen prostor, ki likovno povzema strogo govorico izvirnega volumna in je hkrati njeno popolno nasprotje. Več o projektu >

Terasaste hiše Brdo F6
Bevk Perović arhitekti
Brdo F6, Bevk Perović arhitekti
Fotografija: Miran Kambič

Terasaste vrstne hiše se nahajajo v pol-urbanem okolju Ljubljane, kjer Stanovanjski sklad RS že več let gradi novo stanovanjski sosesko različnih bivanjskih tipologij. Območje vrstnih hiš F6 stoji na manjšem griču, na robu nove zazidave. Ideja arhitektov je bila zasnovati mikro sosesko enodružinskih hiš, v dveh zgoščenih tipologijah – ‘hiše na hiši’ in ‘hiše ob hiši’. 

Zimska soba na Kaninu
OFIS arhitekti
Bivak Kanin, OFIS arhitekti
Fotografija: Janez Matrinčič

Na vrhu Kanina stoji bivak, ki se odziva na ekstremne visokogorske pogoje. Bivak je na goro naslonjen, a jo hkrati previsi, tako da skozi veliko panoramsko okno ponuja edinstvene razglede na okolico. Znotraj je opremljen skromno: v lesenem zavetju lahko prenoči devet alpinistov. Zasnova bivaka je zahtevala številne študije statike, transporta in vzdržnosti objekta.

RCERO Ljubljana
Plan B, BRUTO, studiobotas, ProstoRož, Trash design
PLANB BRUTO PROSTOROZ CERO Ljubljana2017
Fotografija: Miran Kambič

Regionalni center za ravnanje z odpadki sestoji iz centra za odlaganje, ločevanje in obdelavo odpadkov ter upravno-izobraževalnega centra. Glavna želja projekta je preseči tabu smetišča – in namesto koncepta velikega odlagališča ustvariti koncept tovarne novega, kjer smeti zaživijo novo življenje. Ključen del novega obrata je tako tudi izobraževalna pot, ki jo še podkrepijo grafični, krajinski in oblikovni elementi, ki dopolnjujejo sicer robustno arhitekturo.

TEM Čatež
Jereb in Budja Arhitekti
Tem Čatež, Jereb in Budja arhitekti
Fotografija: Blaž Budja

Podjetje TEM Čatež je pri pisarni Jereb in Budja arhitekti naročilo prizidek k tovarni in manjši povezovalni objekt, v katerem bi bile locirane pisarne in skupni prostori delavcev. Tudi v arhitekturno na videz manj zahtevni nalogi so se arhitekti odzvali z vso senzibilnostjo. Prizidek tovarne – skladišča – so v celoti vkopali v teren, tako da ne ovira razgledov na oble dolenjske griče. Vidni del fasade so oblekli v profilirane betonske plošče v čudovitem zemeljskem odtenku. “Hiša vabi obiskovalca in želi velik ustroj tovarne postaviti v merilo, ki ga posameznik dojema kot še znosno relacijo do okoliškega grajenega in naravnega okolja,” povedo arhitekti. Več o projektu >

Hiša Celovška
gregorc/vrhovec
Hiša Celovška, gregorc vrhovec
Fotografija: Damjan Švarc

Dvonadstropna hiša z dvema bivalnima enotama je pozicionirana ob Celovški vpadnici. Ozek volumen – hiša v širino meri le 3,5 metra – je narekoval drzne rešitve ne le v oblikovanju objekta, pač pa tudi interierja, fasade in zunanjih površin. Dve stanovanji se med seboj prepletata, njuni interierji pa so zasnovani brez hodnikov. Fasada je obložena z bobrovcem in lesenimi lamelami, ki notranjost ščitita pred hrupom s ceste.

Vrtec Pedenjped
oaza
Vrtec Pedenjped Kaselj arhitekti Maja Ivanic, Anja Planiscek, Andraz Intihar
Fotografija: Miran Kambič

Vrtec krožne oblike otrokom ponuja enkratno učno in igralno izkušnjo: dve raznoliki igralni površini – notranji atrij in zunanje igrišče – spodbujajo otroke, da se učijo skozi igro in izkušnjo prostora. Oblika vrtca je odziv na robne pogoje parcele – cesto in železniške tire na eni strani in šolsko igrišče na drugi. Notranji atrij tako otrokom ponuja varno zavetje, zunanjo igralnico, medtem ko zunanje igrišče spodbuja otroke, da opazujejo svet, se nanj odzivajo in z njim komunicirajo.

Več o nagradi: miesarch.com