Razstava, ki z oblikovanjem opozarja na pomen čebel

Vse do 5. septembra si lahko v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra ogledate razstavo Društva oblikovalcev Slovenije z naslovom Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju. V sklopu razstave so namreč predstavljeni dosežki s področja unikatnega, grafičnega in industrijskega oblikovanja, ki obravnavajo odnos med dizajnom in naravo, predvsem čebelami.

0

Slovenija slovi po prečudoviti neokrnjeni naravi, bujnih gozdnih površinah in kristalno čistih rekah. Narava je ena najlepših podob umetnosti, saj se vsi njeni delci harmonično povezujejo v celoto. Odsotnost enega samega delca lahko poruši naravno ravnovesje. »Človeštvo je tisto, ki globalno vpliva na naravo in s svojimi odločitvami kroji usodo predvsem prihodnjim rodovom, ki bodo najbolj izkusili posledice napačnih odločitev, nepremišljenega ravnanja in našega pohlepa. Kljub napredku tehnologije in znanosti, ki nam dajeta zavajajoč občutek pomembnosti, smo še vedno le fragment narave. Naš obstoj je popolnoma odvisen od dobro delujočih ekosistemov, ki imajo pomembno vlogo pri kroženju snovi, čiščenju zraka, vzdrževanju rodovitnosti prsti … S čezmernim poseganjem jih rušimo,« so v spremni besedi zapisali organizatorji razstave Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju. Zaradi podnebnih sprememb so vse bolj ogrožene tudi čebele in drugi opraševalci, katerih številčnost in raznolikost drastično upada. Poleg podnebnih dejavnikov jih ogrožajo tudi intenzivno kmetijstvo, uporaba pesticidov, najrazličnejše bolezni, pa tudi sevanja.

V Sloveniji je bilo do zdaj odkritih 35 različnih vrst čmrljev in več kot 500 vrst drugih čebel, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti v naravi. Njihovo opraševanje pa je bistvenega pomena tudi za ekosistem, ki nas obdaja, za njegovo rast, delovanje. »Hitro upadanje števila opraševalcev v 21. stoletju je več kot skrb zbujajoče. Čas je, da se tega zavemo in si priznamo, kako zelo ključni so opraševalci za preživetje mnogih rastlin in živali, kako zelo so pomembni za človeštvo,« se glasijo besede dr. Petre Bole, direktorice Muzejev radovljiške občine, ki se s svojimi izdelki prav tako predstavljajo na razstavi Od cveta na cvet. Svet čebel v oblikovanju. Ta pa ni le izbor prekrasnih izdelkov priznanih slovenskih oblikovalcev, temveč služi tudi kot opomin vsem, da je skrajni čas, da se ponovno povežemo z naravo in prevetrimo svoje vrednote.

V sklopu razstave se predstavlja vrsta slovenskih oblikovalcev:

Arhitekt Andrej Milovanovič je v trinadstropni stavbi nekdanje osnovne šole v Višnji Gori, ki je bil v celoti obnovljen za potrebe Hiše kranjske čebele, v mansardi objekta zasnoval hostel, sestavljen iz lesenih šesterokotnih bivalnih modulov. Dvanajst sob tvori povezano strukturo velikanskega satja z lastnimi vhodi. Med njimi so skriti družabni kotički, kjer je živahno kot v čebelnjaku.

Oblikovalka Anka Štular je osnovala pametno korito Planterino, ki s pomočjo elektronskih tipal in zalogovnika vode omogoča samostojno vrtnarjenje tudi popolnoma neizkušenim urbanim vrtnarjem. S pomočjo mobilne aplikacije postane Planterino tudi orodje, ki uporabnika vodi skozi prve korake in ga nato spodbuja k vse bolj samostojnemu vrtnarjenju.

Brina Fekonja je oblikovala set za učenje o okolju in pomembnosti vloge opraševalcevNaredi si panj/ DIY BeeHive. Vsebuje tudi navodila in orodje za izdelavo lastnega eksperimentalnega panja za čebele. Panj je prilagojen standardnim dimenzijam LR-nakladnega panja, izdelan je iz dvoslojnega kartona, pri čemer je uporabljeno preprosto orodje.

Svet opraševalcev (Čebelarski muzej Radovljica, avtorji dr. Petra Bole, Ivan Esenko, dr. Andrej Šalehar) je knjiga, ki slikovito predstavlja in razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. V sodobnem času se zanimanje za čebele povečuje ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Brez opraševalcev zemeljski kopenski ekosistemi ne bi obstajali v takšni obliki, kot jih poznamo danes. Naša odgovornost pri njihovem ohranjanju je veliko večja kot kadarkoli prej. Odgovore, zakaj se to dogaja in kaj lahko pri tem storimo, boste našli v predstavljeni monografiji.

Fakulteta za dizajn, Društvo urbani čebelar in odprti oddelek Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana so na Igu postavili panje ter vanje naselili čebelje družine. Zaprte osebe, ki so se vključile v program čebelarjenja, se urijo v novi veščini čebelarjenja, ki jim bo pomagala pri ponovni socializaciji. V okviru projekta so najprej študenti 3. letnika seminarja, smer Notranja oprema, pod mentorstvom prof. dr. Jasne Hrovatin in somentorstva Gorazda Trušnovca pripravili predloge za izvirno postavitev panjev na vrt.Poslikave panjev so nato izvedli študenti 2. letnika, smer Vizualne komunikacije, pod mentorstvom asist. Nataše Šušteršič Plotajs.

Huberto Široka predstavlja kolekcijo nakita Koda življenja, ki s cvetnimi listi simbolično ponazarja opraševalce. Povezani tvorijo cvet. Listi imajo obliko DNK-zapisa, dvojno vijačnico, ki v sebi nosi in predstavlja kodo življenja. To pomeni, da imajo vsa živa bitja skupen izvor – VSI SMO ENO. Krog, ki ga ponazarja cvet, pa simbolizira zemljo, neživo naravo. Hkrati pa predstavlja povezavo žive in nežive narave, kajti samo ob sobivanju in spoštovanju žive in nežive narave bomo lahko skupaj dočakali JUTRIŠNJI DAN.

Jurij Dobrila je zasnoval skulpturo, poimenovano That/Place, ki vključuje več različnih, med seboj povezanih elementov, ki skupaj tvorijo red, enotnost in harmonijo, podobno ureditvi in delovanju znotraj čebelje družine. Skozi subtilno teksturo ovoja avtor predstavlja način čutne in utelešene misli, razmišljanje o bivanju, mikroarhitekturah, ki gostijo in hkrati ščitijo človeške misli kot skupek doživetij in čustev, ki morda nekoč odprejo celo Pandorino skrinjico.

V sklopu razstave je na ogled tudi kolekcija oblačil PK_022, pod katero se podpisuje JKH identity. Inspiracijo črpa v ljudski umetnosti s poslikanih panjskih končnic, ki so značilne predvsem za našo deželo, a imajo danes le še simbolen pomen. Tokrat pa njihovi motivi na oblačilih JKH identity, polnih barv in poletne lahkotnosti, opozarjajo na pomembnost ohranjanja kulturne dediščine ter za Slovenijo prepoznavnih simbolov in motivov.

Oblikovalka Kristina Drnovšek predstavlja nakit iz serije Čebelice, ki služi kot opomnik, kako nepogrešljive so te za naš obstoj ter kako pomembno je sožitje med človekom in čebelo. Čebelice so ročno oblikovane broške in ogrlice iz plemenitih kovin ter poldragih kamnov v različnih barvnih kombinacijah.

Martina Obid Mlakar slika travnik, ki je prostor otroške igre in brenčanja čebel. Otrok nabira cvetlice in jih spleta v venec, čebela nabira s cvetov nektar. Mladostnik trga cvetne liste marjetice, da bi izvedel za ljubezensko srečo, in čebela oprašuje cvetlice. Oblikujejo se prve sledi dotikov sobivanja narave in človeka.

Podjetje Medex, d. o. o., se že desetletja trudi delovati trajnostno. Trajnost razumejo v najširšem smislu: kot ustvarjanje sveta, prijaznega čebelam in ljudem, ter enakopravnejšega in lepšega za vse, ne le za peščico. Vsaka sprememba pa se vedno začne pri posamezniku.

Oblikovalka Nataša Grandovec predstavlja izdelka Panj in Panj II, broško in zapestnico iz srebra in lesa. Nakit predstavlja domovanje in aktivno življenje čebel. S svojo navidezno krhkostjo opozarja na odnos človeka do narave in na pomembnost čebel za obstoj človeštva.

V sklopu razstave je predstavljen tudi nakit oblikovalke Sandre Kocjančič, poimenovan Satje. Nastajal je kot plod meditativnih trenutkov, ko je bila oblikovalka z mislimi pri trikotniku: dedku, Plečniku in čebelah, njuni skupni strasti. Arhitekturo nakita je interpretirala skozi človeka in čebele, tandem, katerega izvedbo je prepoznala kot velik arhitekturni dosežek.

Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra vse do 5. septembra (od torka do petka med 16. in 20. uro ter v soboto med 10. in 14. uro).

Prejšnji članek5 nasvetov za okolju (pa tudi denarnici) prijazen interier
Naslednji članek7 nasvetov za opremo majhnega stanovanja
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje