Arhitektura inventura 2019: pregled domačih arhitekturnih presežkov

Razstava Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. V Cankarjevem domu si jo lahko ogledate do 24. marca.

0
Vaško središče Skorba; Dean Lah, Milan Tomac, Nebojša Vertovšek, Alja Černe Mazalin, Nuša Završnik Šilec, Tjaž Bauer, Polona Ruparčič; Enota; 2017. Foto: Miran Kambič

Tradicionalna bienalna razstava Društva arhitektov Ljubljane, že deveta po vrsti, v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma predstavlja izbrana dela članov slovenskih arhitektov, deset del iz Vojvodine ter deset študentskih projektov iz obdobja zadnjih dveh let.

Na letošnji razstavi je predstavljenih več večjih objektov – izobraževalnih, kulturnih, verskih, športnih, poslovnih in turističnih – kot prejšnja leta. To kaže na to, da v Sloveniji, ki po krizi že več let gospodarsko raste, arhitektura temu vzponu sledi.

Stanovanja za najem Brdo F2, Ljubljana; Matija Bevk, Vasa J. Perović, Davorin Počivašek; Bevk Perović arhitekti; 2015–2017. Foto: Miran Kambič.

Arhitektura – kultura?

Razstava govori o stanju arhitekture in kulture bivanja, ki ga izkazuje arhitekturna stroka, zbir sestavljenih del – razstavljenih je namreč kar 139 projektov – pa izkazuje dovolj reprezentativen vzorec nivoja arhitekture, ki je, kot je se je že v preteklosti pokazalo, povsem primerljiv z nivojem naših sosed in širše Evrope.

Vrtec Pedenjped enota Pedenjcarstvo, Ljubljana; Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič z Nena Gabrovec, Iztok Šušteršič, Damjan Černe, Andreja Zapušek Černe, Primož Fijavž, Marjan Manček; 2018. Foto: Miran Kambič

Kljub njeni kvaliteti pa ima arhitektura pri nas še vedno zelo zapostavljeno mesto v polju splošne misli o kulturi. Ob gradnji hiše ali večje zgradbe, ali pa ob ureditvi odprtega prostora pri nas namreč ne govorimo o kulturi – arhitekti se v dnevnih medijih, ki dnevno poročajo o gradnji, namreč praviloma ne pojavljajo, – prav tako pa tudi ne v debati o slovenskem prostorskem razvoju, v uvodniku kataloga o razstavi razmišlja arhitekt Jurij Kobe, predsednik društva DAL. “S to razstavo torej želimo predstaviti kulturo, ki bi lahko kazala na splošno stanje naše bivalne kulture in kulture prostora.”

Razstavo, ki je hkrati samoanaliza slovenske arhitekturne stroke ter razmislek o pomenu kulture bivanja, lahko obiščete vsak dan v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, ne zamudite pa še okroglih miz in predavanj izbranih arhitektov.

Lesena hiša; Lena Krušec, Tomaž Krušec; Arhitektura Krušec; 2017–2018. Foto: Miran Kambič

Več: DAL

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *