Med zgradbami, ki so jim šele pred kratkim vdihnili novo življenje, je majhna vezana hiša. Domnevajo, da so jo postavili pred približno dvesto leti. Ko so jo novi lastniki prevzeli, je bila prazna in zanemarjena. Odločili so se, da jo bodo obnovili, zato so za pomoč prosili arhitektko Mašo Vodopivec. Štanjel je zavarovan kot primer […]

Med zgradbami, ki so jim šele pred kratkim vdihnili novo življenje, je majhna vezana hiša. Domnevajo, da so jo postavili pred približno dvesto leti. Ko so jo novi lastniki prevzeli, je bila prazna in zanemarjena. Odločili so se, da jo bodo obnovili, zato so za pomoč prosili arhitektko Mašo Vodopivec. Štanjel je zavarovan kot primer nepremične kulturne dediščine, kar vpliva na pristop pri obnavljanju objektov, zato so se povezali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici in upoštevali njihove smernice.

Da bi bila hiša primerna za bivanje, so morali poiskati dobro rešitev, kako razporediti prostore, brez katerih si življenja v 21. stoletju ne moremo predstavljati. Lastniki so želeli, da bi bila hiša kljub skromni kvadraturi kar se da dobro izkoriščena. V hiši so resda tri etaže, a vsaka meri le okoli 18 kvadratnih metrov. Povezane so le s stopnicami, zato so izbrali t. i. račje stopnice, ki zavzamejo kar se da malo prostora. Da bi prostori ostali čim bolj zračni, so stopnice omejili z minimalistično ograjo iz kovinskih palic.

Z ulice vstopimo naravnost v pritličje, ki združuje kuhinjo, jedilni kot, dnevni prostor, stranišče in stopnišče, ki vodi v nadstropje. V njem je zakonska postelja, dodatno ležišče pa so umestili v mansardo.

V prvem nadstropju je udobna zakonska postelja.
Tudi spalnica v mansardi je opremljena podobno kot tista pod njo.

Ohranili so prvotne okenske odprtine in vhodna vrata, le da so jih opremili z novim lesenim stavbnim pohištvom, primernim za videz stare, a obnovljene hiše. Ne manjkajo niti tipična lesena polkna, tople olivno zelene barve, ki povezuje tudi preostalo stavbno pohištvo.

Čeprav je hiša obrnjena proti jugu, jo pred poletno vročino deloma hladijo debeli kamniti zidovi, pa tudi dejstvo, da sta pritlična in gornja etaža vkopani v breg za hišo.

Okno v pritličju ponuja prijazen pogled na dnevni prostor.

V pritličju so tla prekrili z dekorativnim betonom ali mikrotoppingom, v gornjih etažah pa so izbrali hrastov parket. Stene niso snežno bele, ampak v blagem krem odtenku, ki se lepo povezuje z naravno barvo lesa, pa tudi z izbranimi črnimi pohištvenimi elementi. Kontrast temu naboru barv so deli opreme v zlati barvi.

Barvna paleta sega od kremasto bele do naravne barve hrastovega lesa, s črnimi in zlatimi poudarki.

Bivalni del hiše je razširjen pred vhod s prostorom za posedanje. Pred sosednjo hišo je ljubka terasa, kjer lahko stanovalci uživajo tako v senci kot v lepem razgledu na zelenje in prek streh Štanjela.

  • Arhitektura: Aporia, d. o. o.
  • Notranji design: CARA creative co.

Fotografije: Anže Vrabl, Maša Vodopivec (fotografije stanja pred prenovo)