Prava cena ogrevanja se razkrije šele takrat, ko temperature zdrsnejo pod ničlo in sistem deluje brez premora. Pozimi ni več teoretičnih izračunov, temveč konkretne številke na položnicah. Rezervoar kurilnega olja se prazni hitreje, plinska poraba naraste, v drvarnici pa opazno kopnijo drva ali peleti. In prav takrat se marsikdo prvič resno vpraša, koliko ga njegov ogrevalni sistem v resnici stane.
Skriti stroški
Pri fosilnih energentih običajno spremljamo predvsem ceno na enoto – liter olja ali kubični meter plina. Toda realni strošek je širši. Kurilno olje poleg samega nakupa vključuje še redne servise gorilnika, čiščenje, dimnikarske storitve in obvezne preglede. Cena je odvisna od razmer na svetovnih trgih, kar pomeni, da je uporabnik neposredno izpostavljen nihanjem, na katera nima nobenega vpliva. Podobno velja za zemeljski plin, kjer so poleg porabe tu še omrežnina, servisiranje ter vse večja negotovost glede prihodnjih cen in okoljskih dajatev.
Tudi ogrevanje na drva ali pelete, ki pogosto velja za cenovno ugodnejšo izbiro, ima svojo drugo plat. Čeprav je strošek energenta lahko nižji, ga spremljajo fizično delo, priprava in skladiščenje drv/peletov, redno čiščenje ter dimnikarske storitve. Ko k temu prištejete še čas, ki ga namenite skrbi za sistem, postane jasno, da končna cena ni le finančna.
Koliko to pomeni na letni ravni: primer povprečne hiše v Sloveniji
Za povprečno slovensko enodružinsko hišo velikosti okoli 150 kvadratnih metrov, ki za ogrevanje letno potrebuje približno 20.000 kilovatnih ur energije, lahko strošek kurilnega olja hitro doseže med dva in tri tisoč evrov na leto. Pri zemeljskem plinu se številke običajno gibljejo med 1.800 in 2.000 evri, medtem ko ogrevanje na drva ali pelete v povprečju pomeni od 1.200 do 2.000 evrov letnega izdatka, odvisno od cen in lastne angažiranosti.
Zakaj so toplotne črpalke dolgoročno najbolj smiselna odločitev
Na srečo obstaja ogrevalni sistemi, ki je precej bolj varčen in prijaznejši do okolja. Toplotna črpalka na primer pri enaki velikosti hiše porabi precej manj energije, zato se letni strošek elektrike za ogrevanje pogosto giblje med 800 in 1.300 evri. Razlika na letni ravni lahko torej preseže tisoč evrov, kar v desetih letih pomeni deset tisoč evrov ali več – in to brez upoštevanja nadaljnjih podražitev fosilnih energentov.
Kako deluje toplotna črpalka?
Toplotne črpalke toplote ne ustvarjajo z zgorevanjem, temveč jo prenašajo iz okolja – iz zraka, zemlje ali vode –, zato za svoje delovanje potrebujejo bistveno manj primarne energije. To pomeni nižje obratovalne stroške, manj vzdrževanja in večjo predvidljivost stroškov skozi leta. Sodobni sistemi so zasnovani tako, da zanesljivo delujejo tudi pri nizkih zimskih temperaturah, zato niso več omejeni le na novogradnje ali milejša podnebja.
Kronoterm: premišljena odločitev
Prehod na ogrevanje s toplotno črpalko poleg tega ni prav nič zapleten. Ključna je pravilna izbira in dimenzioniranje sistema glede na objekt in življenjske navade stanovalcev. Prav tu je pomembna vloga izkušenega proizvajalca. Slovensko podjetje KRONOTERM že več kot 35 let razvija toplotne črpalke, prilagojene tudi najbolj ekstremnim podnebnim razmeram, in poudarja celovit pristop – od svetovanja in načrtovanja do izvedbe ter podpore po vgradnji. Prednost domačega znanja in razvoja je v tem, da sistemi nastajajo z mislijo na konkretne razmere, v katerih bodo delovali.
Zima je čas, ko najmočneje občutite posledice svojih odločitev. Takrat postane jasno, koliko vas stane odvisnost od fosilnih goriv in koliko negotovosti prinašajo nihanja cen. A prav zima je lahko tudi trenutek za razmislek o spremembi. Ne zato ker bi bila odločitev nujna, temveč zato, ker številke postanejo otipljive. Vprašanje ni več, ali ogrevanje potrebujete, temveč kako želite zanj plačevati v prihodnjih letih – z vedno znova ponavljajočimi se visokimi stroški ali z dolgoročno, premišljeno naložbo v učinkovitejši sistem, kot je toplotna črpalka KRONOTERM.
Obiščite salon KRONOTERM ali kliknite na www.kronoterm.com – strokovni svetovalci vam bodo pomagali izbrati vrsto toplotne črpalke ter izračunati čas povračila investicije, ki je običajno med 5 in 7 let.
Fotografije: KRONOTERM, Shutterstock
Sponzorirana vsebina
