Ko pomislite na onesnaženost zraka, si pogosto predstavljate smog v mestih in emisije visokih tovarniških dimnikov. Toda v hladnem delu leta, ko se več zadržujete doma, se notranji zrak lahko ravno tako onesnaži, postane zatohel in celo še slabši kot zunanji. K temu največ pripomore povišana koncentracija ogljikovega dioksida (CO2), ki se v zaprtih prostorih kopiči predvsem zaradi dihanja ljudi.
CO₂ v zaprtih prostorih nastaja predvsem zaradi našega dihanja, saj vsak človek izdihne približno 0,004 kubičnih metrov CO₂ na minuto (ali približno 20 litrov na uro), odvisno od stopnje aktivnosti. Drugi manjši viri tega plina pa so lahko tudi plinski štedilniki ali kamini (zgorevanje) in cigaretni dim.
Tako se hitro zgodi, da pri slabi cirkulaciji zraka CO2 že v eni uri doseže ravni, ki vplivajo na zdravje in učinkovitost. Kot je pokazala študija Satisha in sodelavcev (2012) lahko raven CO₂ v tipični pisarni ali učilnici preseže 1000 delcev na milijon (ppm) v manj kot 45 minutah, če so okna zaprta, medtem ko se zunanja raven CO₂ običajno giblje med 400 in 420 ppm. V prostorih brez izmenjave zraka se raven CO2 lahko dvigne celo na 2000 – 3000 ppm, to pa je že toliko, da povzroči zaspanost, glavobole in merljiv upad kognitivnih sposobnosti.
Vpliv na zdravje, spanec in zbranost
Povišane ravni CO₂ morda niso strupene kot ogljikov monoksid, vendar še zdaleč niso neškodljive. Številne strokovne študije kažejo, da lahko že zmerno povečanje CO₂ poslabša delovanje možganov, sproži blago acidozo (zakisanost), poveča srčni utrip in pospeši dihanje. Simptomi povišanih ravni CO₂ so pogosto naslednji:
- 800 – 1000 ppm: zmanjšano udobje, zgodnji znaki zaspanosti
- 1000 – 2000 ppm: utrujenost, slaba koncentracija, glavoboli
- 2000 – 5000 ppm: kognitivne okvare, motnje spanja, slabost
Ko koncentracije ogljikovega dioksida ostanejo visoke dolgo časa, lahko občutite trajne simptome, kot so t. i. možganska megla, razdražljivost in jutranja omotica. Sčasoma lahko slaba kakovost spanca prispeva k kronični utrujenosti, zmanjšanemu delovanju imunskega sistema in večji dovzetnosti za motnje razpoloženja, kot sta tesnoba in depresija. Otroci in starejši odrasli so ob slabem notranjem zraku še posebej dovzetni na te učinke.
Rešitev je redno prezračevanje
Da boste v svojem domu dihali svež zrak, je treba poskrbeti za prezračevanje. Ena od možnosti je redno odpiranje oken vsako uro za nekaj minut, da ustvarite prepih, vendar v hladnem delu leta to pomeni tudi izgubo toplote. Zato je veliko boljša možnost mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote.
Kako prezračevalne naprave preprečujejo težave?
Prezračevalni sistemi poskrbijo za stalen dotok svežega zraka brez toplotnih izgub. S tem se prepreči nastajanje vlage, plesni in neprijetnih vonjav, obenem pa se izboljša kakovost zraka v prostoru. Prednosti uporabe prezračevalnih naprav:
- Stalna izmenjava zraka brez potrebe po odpiranju oken.
- Odvajanje odvečne vlage in preprečevanje kondenzacije.
- Odstranjevanje neprijetnih vonjav in škodljivih snovi (tudi CO2).
- Ohranjanje prijetne temperature in manjša poraba energije.
LUNOS, vodilni prezračevalni sistemi v Evropi
Med vodilnimi ponudniki na evropskem trgu izstopajo prezračevalni sistemi LUNOS, ki jih odlikujejo inovativne rešitve, energijska učinkovitost in tiho delovanje. Sistemi omogočajo decentralizirano prezračevanje posameznih prostorov, kar pomeni, da se prilagajajo dejanskim potrebam uporabnikov.
Glavne prednosti prezračevalnih sistemov LUNOS:
- Visoka energijska učinkovitost z vračanjem toplote iz odpadnega zraka.
- Tiho delovanje, ki ne moti vsakdanjega bivanja.
- Enostavna vgradnja brez večjih gradbenih posegov.
- Dolgotrajna zanesljivost in nemško inženirstvo z dolgoletno tradicijo.
Z izbiro prezračevalnega sistema LUNOS si zagotovite zdravo bivalno klimo, preprečite nastanek CO2, vlage in plesni ter hkrati zmanjšate stroške ogrevanja.
Fotografije: Shutterstock, LUNOS
Sponzorirana vsebina
