V medijih vidimo nasmejane obraze voditeljev in novinarjev, uspehe plesalcev in izjemne dosežke umetnikov s statusom svobodnega ustvarjalca na področju kulture. So slavni. Uspešni. Urejeni. Lepi. A za vsem tem se skriva vsakodnevna borba za obstoj.
V Sloveniji je več kot 315 tisoč ljudi s statusom svobodnjaka, večina visokoizobraženih. Med njimi je tudi veliko najbolj znanih medijskih obrazov, za katere se nam še sanja ne, kako v resnici (pre)živijo. Pogovarjali smo se z avtorico knjige Andrejo Comino, ki je v svoji knjigi Svoboda – breme ali privilegij? prvič v našem prostoru in brez zadržkov spregovorila o problemih prekarnega načina zaposlitve medijsko izpostavljenih, vsem znanih svobodnih ustvarjalcev.
Tudi sama samozaposlena novinarka je večino svoje karierne poti posvetila spremljanju dosežkov medijsko izpostavljenih Slovencev. A tokrat njen fokus ni bil osredotočen na blišč njihovega življenja, pač pa, med drugim, tudi na bedo. “Medtem, ko na televiziji, v časopisih in revijah, na Facebooku, Instagramu in še drugih čudežih sodobne tehnologije berete in gledate posnetke brezhibno urejenih, srečnih, zadovoljnih in uspešnih ljudi, sem se sama osredotočila na ozadje njihovih zgodb. Kako v resnici živijo in preživijo svobodnjaki? S kakšnimi stiskami se soočajo, kako jih premagujejo, kako ne izgubijo vere v to, da je svet dober in da en črn dan ni enak drugemu, kako zmorejo verjeti, da bo bolje, da jih bodo poklicali, sprejeli njihove projekte …?”
Od honorarja do honorarja
Samozaposleni, ali pa tisti, ki delujejo preko avtorskih pogodb, namreč ne morejo računati na mesečno plačo, pač pa zgolj na honorarje ob zaključenih projektih: ti pa mnogokrat obsegajo večmesečno (kontinuirano, trdo, predano) delo. Mnogi samozaposleni se zato vsak mesec soočajo s strahom, kako bodo plačali položnice, najemnino ali kredit. Iskreni intervjuji, v katerih so med drugim nastopili Saša Einsiedler, Jasna Kuljaj, Lara Jankovič, Petra Arula, Jagoda Batagelj, Vinci Vogue Anžlovar in Ivana Djilas, zajamejo tako intimne stiske sogovornikov kot njihove praktične nasvete, kako se soočiti s takšnim ritmom dela in nerednega plačila.
“Nihče ti ne pove, kako se v netržnih dejavnostih, kot so, denimo, razni umetniški poklici, novinarstvo in drugo, obnašati tržno, kako se prodati za več. Razni ameriški priročniki in guruji duhovnosti pravijo, da je vse odvisno od posameznika. Da je dovolj uspeh vizualizirati in delovati. Pa je res? Sama sem se pošteno namučila, da sem pred leti dobila kredit za stanovanje. Čeprav smo s.p.-jevci za večino bank kreditno nesposobni, sem našla banko, ki je gledala na stranke bolj človeško – namesto kreditne so iskali plačilno sposobnost. Seveda sem dala vse od sebe, da sem tisti kredit čim prej poplačala,” lastno izkušnjo s svobodnjaštvom in nakupom nepremičnine strne avtorica.
S podobnimi težavami – z navidezno nelikvidnostjo – se spopadajo na primer glasbeniki, plesalci, gledališčniki, pa tudi arhitekti, oblikovalci in voditelji oddaj, ki svoj prihodek v vmesnem času iščejo, kjer se le da. Eno od takšnih zgodb je z Andrejo delila priljubljena voditeljica Jasna Kuljaj, ki je pred leti čez noč ostala brez oddaje in prihodka in se bila prisiljena lotiti še drugih stvari – od pridobivanja licence za nepremičninsko posrednico, ustvarjanja lastne stand up predstave Borka, pa tudi do prodaje cvička. “Generacija iz leta 1980 in nekaj let pozneje pa smo bili eni poslednjih vzgojenih v duhu: diplomiraj in se boš lahko dobro zaposlil. Nismo pridobivali znanj, ki bi nam v življenju dejansko lahko kaj pomagala. Diplome, za katere smo se po navodilih staršev borili leta in leta, ne pomagajo kaj dosti. V ta dokument smo usmerjali vsa gimnazijska in študentska leta. Nato pa se nam je zgodila realnost na delovnem trgu. Leta in leta smo se učili na pamet knjige, zgodovino, geografijo, pesmi in reševali težke matematične naloge, namesto da bi nas kdo naučil osnov poslovodstva, računovodstva, izdelave spletne strani itd. Manjkalo pa je tudi precej znanja iz osebnih financ, ki bi marsikomu olajšal življenje. Napake namreč drago plačamo,” v knjigi med drugim zaupa Jasna.
Kje živijo znani Slovenci?
Kako torej lahko samozaposleni pridejo ne le do zaslužka, temveč celo do finančne prosperitete, ali pa vsaj do strehe nad glavo? Andreja v knjigi razkriva skrivnost priznane finančne coachinje Ane Vezovišek, ki se je drži marsikateri samozaposleni, sama pa se najraje zanaša kar na zdravo kmečko pamet: “To pomeni, da nikoli ne zapraviš več kot zaslužiš, oziroma, da vsak mesec ne poješ vse svojih honorarjev, temveč, da skrbno urejaš svoje osebne finance in si določaš cilje. Tako je tudi pri nepremičninah. Eni, predvsem v tujini, so čisto zadovoljni s tem, da imajo dolga leta nepremičnino v najemu. Sama pa sem bolj pristaš svoje lastne. Nakup le-te je življenjski projekt in napačne odločitve pri tem imajo hude posledice, ki jih tudi drago plačamo. Sama sem bolj previdne in preudarne sorte. Predvsem se mi zdi pomembno spremljati stanje na tržišču – da se ne zaletiš z nakupom stanovanja ali hiše v letih, ko cene letijo v nebo. Na tri do pet let se cene bistveno znižajo, nato pa spet zvišajo… in treba je loviti ugodne cikle. Za s.p.-jevce je precej težko dobiti kredit, vendar se tudi to da, saj jih je cel kup, ki so uspešno izvedli nakup hiše ali stanovanja.”
Pa je večini njenih sogovornikov uspel nakup lastne nepremičnine? “Večina mojih sogovornikov ima svojo lastno nepremičnino. Kupili so jo sami, s krediti, seveda pa je to uspelo tistim, ki imajo, kot sem že poudarila, urejene osebne finance in so disciplinirani. Nekateri so tudi uspešno iz manjših nepremičnin z leti ‘pridelali’ večje… V knjigi govorijo tudi o življenju s krediti, v kakšni pasti so se znašli, ko so kredit vzeli v švicarskih frankih… Peščici sogovornikov pa ni uspelo priti do lastne nepremičnine. Pretresljive so tudi te zgodbe, kajti le-ti so v zrelejših letih še bolj pod stresom, da morajo ves čas delati, da zaslužijo za najemnino in prispevke. Vedeti je treba, da se vsak kredit enkrat poplača in je streha nad glavo za vedno tvoja.”
Na poti do osebne sreče: ravnovesje med kreativnostjo in finančno varnostjo
Mnogi znani Slovenci se tako soočajo z iskanjem ravnovesja med dvema temeljema osebnega zadovoljstva – kreativnosti (in s tem poslovni izpopolnjenosti) na eni strani ter varnemu finančnemu in družinskemu življenju na drugi. Kako torej doseči ravnovesje med tema dvema, recimo temu, osnovama za ‘srečno življenje’? “Srečno življenje je stvar odločitve, trdega dela in sledenja ciljev,” pove Andreja. “Nič v življenju se ne zgodi samo od sebe in od nas je odvisno, kakšno življenje si bomo ustvarili. Še nikoli v zgodovini ni bilo toliko možnosti za izpopolnjevanje in izobraževanje, da res nimamo več izgovorov za to, kakšno bo naše življenje in da je kdo ‘kriv’ za to, da nam ne gre. Resda je včasih težko in ne gre vedno, kot smo si zamislili, a je nekaj najbolj osrečujočega in izpolnjujočega, če živimo ustvarjalno, zadovoljno in ne nazadnje mirno spimo, ker imamo stvari urejene in položnice plačane.”
Knjiga je opremljena s številnimi poslovnimi in življenjskimi nasveti iz prve roke; priporočajo pa jo tudi inštitucije, ki se na neposreden in posreden način ukvarjajo s problematiko prekarne zaposlitve. “Tisti, ki so knjigo prebrali pred to pandemijo, imajo nekakšno varnost, stabilnost umirjenost,” pove Andreja. “Ampak če bi vsebino te knjige poznali vsi Slovenci, bi se sistem samostojnih ustvarjalcev in podjetnikov bistveno spremenil,” še kritično doda.
Knjigo lahko naročite preko https://www.zalozba5ka.com/
