Na severovzhodu Sicilije, med nasadi citrusov in zemljo, pomešano z vulkanskim pepelom, stoji prečudovita zanimiva vila, ki je nastala na pobudo inovativnega arhitekturnega biroja.

Lastniki velikanske podeželske posesti so se obrnili na arhitekte, da jim priskočijo na pomoč pri prenovi zunanjih površin okrog družinske hiše. Projekt, ki pa je bil sprva osredotočen le na eksterier glavnega poslopja, pa je z nekaj arhitekturnega vizionarstva pritegnil pozornost številnih tujih oblikovalskih medijev. Arhitekti so namreč videli izjemen potencial v novonastalem bazenu, ki je stal le nekaj deset metrov stran od glavnega poslopja. Bazen je bil umeščen na staro podzemno lopo, kar je spodbudilo idejo o nastanku pritličnega objekta z velikimi zastekljenimi površinami, ki se odpirajo proti naravi.

Na pobudo milanskega arhitekturnega biroja DAP Studio so se tako lastniki odločili, da navidezno sekundarni objekt dogradijo in ga z na novo umeščenimi programi, spremenijo v prijeten prostor za bivanje. Novonastali objekt se razteza na 90 m2 sloni na korelaciji med naravo in arhitekturo, tako se nekateri močno izraženi oblikovalski elementi in materiali navezujejo na okolico samo. Velike steklene površine se odpirajo proti nasadom citrusov, strešna terasa z bazenom pa nudi prekrasne poglede na okoliške vasice in naravo.  Umestitev oken v pritličju ustvarja pokrito teraso, pred poletno vročino pa jo ščitijo leseni senčniki. Ti se lahko zaradi drsnega, vrtljivega in zložljivega sistema obračajo in z različnimi nakloni filtrirajo svetlobo.

Bivalni prostor je odprt, fluiden. Posamični elementi definirajo rabo delov prostora, a brez ostrih ločnic med njimi. Bivalni in spalni prostor je mogoče ločiti z drsnimi ploščami. Številni materiali, uporabljeni v interjerju, se navezujejo na naravo onkraj oken. V sklopu objekta so tako uporabili vulkanski kamen, ki pokriva zadnjo steno in se nadaljuje z zunanjimi kamnitimi zidovi na posestvu. Sivina tal ponazarja gramoz, ki se nahaja na vrtu. Prisotnega je tudi veliko lesa, tako v obliki stenskih oblog kot tudi v letvicah spuščenega stropa.

Fotografije: Lamberto Rubino