Hortenzije: velikocvetne lepotice poletja

Če iščete grmovnice, ki bi od poletja do jeseni z barvitimi cvetovi poživljale manj sončni del vrta, so hortenzije s svojimi velikimi cvetovi zagotovo med primernejšimi rastlinami za ta namen. Njihove cvetove boste lahko pozneje posušili in jih uporabili za aranžmaje.

0

Ste bili prepričani, da je hortenzija tradicionalna rastlina naših kmečkih vrtov? Skrbnejši pogled v botanične zapise razkriva, da hortenzija ni rastlina z evropskih tal. Rod hortenzij obsega okoli sto vrst, izvirajo pa iz Severne in Južne Amerike ter Daljnega vzhoda, kjer so odkrili tudi najstarejše fosilne ostanke hortenzij, stare več kot 140 milijonov let. V Evropi hortenzije gojimo šele od leta 1735, na našo celino pa so bile prinesene z drugih delov sveta. Kljub temu pa so nam zelo prirasle k srcu, zato jih pogosto videvamo v številnih parkih in zasebnih vrtovih.

Na domačem vrtu

Botanično ime hortenzije je Hydrangea, sestavljeno pa je iz besed hydro, ki pomeni voda, in angeion, ki pomeni posoda. To je rastlina, ki potrebuje precej vode za uspešno rast.

Vse skupine hortenzij cvetijo poleti. Če rastejo v polsenci denimo borovcev in imajo zastrta tla, so nezahtevne za vzgojo in vzdrževanje ter zelo odporne proti boleznim. Bistveno je, da imajo nekoliko bolj vlažno rastišče, prst, v katero jih sadimo, pa mora biti dobro odcedna.

Sicer lahko uspevajo tudi na bolj sončni legi, denimo na primorskih vrtovih, vendar potrebujejo zares veliko zalivanja.

Rožnata, modra ali raje kakšne druge barve

Na barvo cvetov lahko pri določenih sortah iz skupine velelistne hortenzije (Hydrangea macrophylla) vplivamo z gnojenjem oziroma kislostjo tal. V bolj kisli zemlji rožnate hortenzije cvetijo modro, v bazičnih tleh pa rožnato. Prav tako lahko dodamo v tla pripravek, ki vsebuje aluminijev sulfat, ki vpliva na to, da rožnati cvetovi pomodrijo. Na rahlo kislih do nevtralnih tleh lahko občudujemo prelivajoče se barve cvetov.

Poleg najpogosteje videne velelistne ali navadne hortenzije na nekaterih vrtovih občudujemo še hrastovolistno hortenzijo (Hydrangea quercifolia), ki jo krasijo krpasto narezani listi, podobni hrastovim, ki se jeseni odenejo v škrlat. Prikupna je tudi sargentova hortenzija (Hydrangea aspera ssp. sargentiana) z modrovijoličnimi glavičastimi socvetji. Poznamo še metličasto hortenzijo (Hydrangea paniculata), lepotico z latasto oblikovanimi, obilnimi belimi cvetovi, ki proti jeseni dobijo rožnat nadih, kar poveča njihovo okrasno vrednost. Zanimiva je belo cvetoča vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris), ki se z oprijemalnimi koreninami oprime latnika, stene ali drevesnega debla.

Zastirka jim dobro dene

Hortenzije sadimo praviloma jeseni, ko odvržejo liste, četudi lahko sadike v loncih sadimo vse leto, le hudi vročini in suši se izogibajmo. Sadimo jih v humozna, vlažna tla in jih zlasti na začetku veliko zalivamo. Zelo dobro jim dene zastirka iz smrekovih iglic. Za zastiranje tal lahko uporabimo tudi preležane lesne sekance, ki učinkovito ohranjajo vlago, preprečujejo pregrevanje tal in rahljajo zemljo.

Režemo bolj poredko

Prikupne grmovnice lepo uspevajo brez obrezovanja. Kljub temu je hortenzije v določenih primerih koristno obrezati, da nekoliko ukrotimo njihovo rast ali da jih pomladimo. Pri tem moramo upoštevati biologijo rastlin. Velelistna hortenzija cveti na dvoletnih poganjkih in bi ji lahko z nepravilno rezjo nehote odstranili večino cvetnih popkov. Zato opravimo rez starih in poškodovanih vej ter pri tleh izrežemo približno tretjino vej. Metličasta hortenzija cveti na enoletnih poganjkih, odcvetele cvetove pa odstranjujemo kot pri vrtnicah: poganjek odrežemo dva do tri liste pod odcvetelim cvetom. S tem spodbudimo razvoj novih. Cvetove hortenzij je koristno pustiti na rastlini do pomladi, saj poganjke zaščitijo pred morebitno pozebo.

Uspevajo tudi v posodah

Nekatere hortenzije gojijo kot lončnice, ki jim v stanovanju prija svetel prostor, kjer rastlina ni izpostavljena neposrednemu soncu. Še bolj primerne so za polsenčne terase, le da moramo v ta namen zanje izbrati veliko posodo in jim nameniti ustrezno prst, od pomladi in do konca poletja pa še redno skrbeti za gnojenje. 

Če želimo cvetove posušiti, jih ne nabiramo, dokler so ti nežni in sveži, ker bodo upadli, ampak jih odrežemo konec avgusta ali septembra, ko so cvetovi tudi na otip čvrsti, pravzaprav že nekoliko usnjati in počasi že dobivajo jesenski barvni nadih. Sušimo jih lahko tako, da jih postavimo v vazo, v katero damo zelo malo vode, in jih pustimo, da se izsušijo, ali pa jih obesimo v senčen in zračen prostor.

Fotografije: hydrangeaworld.com, Flower Council of Holland, Magical hydrangeas, Jasna Marin

Prejšnji članekSlovenski vrtovi z najlepšimi bazeni
Naslednji članekFunkcionalna pisarna z značajem
Avatar photo
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje