Na letošnji izvedbi najstarejše svetovne razstave, ki že od 18. stoletja med drugim združuje znanje, ustvarja poslovne priložnosti in išče odgovore na izzive človeštva, sodeluje tudi Slovenija. V Dubaju se predstavljamo kot zeleno srce Evrope, in sicer s paviljonom, ki simbolizira naslednje odlike: zeleno, pametno, kreativno. Zato ni naključje, da se impozantna zgradba ponaša tudi z zahtevno leseno konstrukcijo.

Na razstavi Expo vsaka sodelujoča država pokaže svojo identiteto in najboljše, kar lahko ponudi svetu. Slovenci smo se letos odločili nastopiti s konceptom trajnosti (angl. sustainability), o našem paviljonu in njegovem sporočilu pa smo se pogovarjali z arhitektoma Robertom Klunom in Sandijem Piršem, dr. Tomažem Kostanjevcem, direktorjem SPIRIT Slovenija, ter vodjem projekta Expo Dubaj Žigo Babnikom iz podjetja Riko d. o. o.

Voda, gozd in les

Vsi sogovorniki v prvi vrsti izpostavljajo izstopajočo tridelno obliko pretežno lesenega paviljona. Spodaj je vodna preproga, nad katero lebdi gozd, preko vsega pa je položen lesen pajčolan. Vse tri komponente orisujejo zgodbo o tem, kdo smo, kaj so naše korenine, kaj Slovenija je.

»Voda, ki je naš slovenski ponos, in tista, ki pametno hladi celotno področje paviljona, prida oris oaze. Voda kroži preko cevi v pesku in se tako hladi in osvežuje paviljon tudi v vročih dnevih. Gozd je dejansko sestavljen iz lokalnega zelenja in vstavljen na kamene mokre plošče, ki pomagajo, da se zelenje ne posuši. Ob tem hlad pada in naredi odlično naravno klimo vsej okolici paviljona, kar je najbolj pomembno, saj v paviljonu naj ne bi bilo dodatnega umetnega hlajenja. Piko na i predstavlja leseno ribniško sito, ki še dodatno zaščiti celotni paviljon in obiskovalce,« opisuje arhitekt Robert Klun.

Vizualizacije projekta so pripravili v Studiu Pirss.

To je Slovenija!

Ta trodelna oblika paviljona je torej že sama po sebi zelo pomenska in sporočilna. Z njo se predstavljamo kot država, ki je po eni strani bogata z vodami (jezera, reke in morje), kot gozdnata dežela, in pa, seveda, kot dežela lesa. »To je v bistvu tisto, kar nas vsakodnevno obdaja, kar čutimo, kar gledamo, se dotikamo, kar inhaliramo, pijemo. To je ta naša Slovenija, ki je pa dosti ljudem ena mala neznanka. In to želimo na tem bližnjem vzhodu prikazat,« pravi arhitekt Sandi Pirš in na kratko predstavi še notranjost paviljona, v kateri se z začetnim pritličnim trgom in z vzpenjanjem proti drugi etaži zvrsti več sob. Izpostaviti velja »zeleno sobo, ‘green room’, kjer je predstavljen slovenski turizem. Nadaljujemo v ‘smart room’, v pametno sobo, kjer je predstavljeno slovensko gospodarstvo. Od tu naprej pa se za izbrane obiskovalce nadaljuje pot tudi v zgornjo etažo, ki je namenjena poslovnim sestankom, predstavitvam, kot VIP prostor.«

Glavno sporočilo je trajnostna prihodnost

»Slovenija želi na razstavi Expo prikazati vse tehnologije, ki jih je v tem trenutku sposobna pripravit. Od zelene fasade in lesene strehe, do pametne in zelene sobe. V bistvu bomo predstavili vse, kar Slovenija vidi za prihodnost sveta v naslednjih desetih letih,« razloži dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija.

Agencija SPIRIT Slovenija je nosilka celotne predstavitve in zasnove nastopa Slovenije na Expo Dubaj in na paviljonu načrtuje vsebinsko zelo bogat in za obiskovalce privlačen šestmesečni program aktivnosti. Paviljon bo predstavljal vrhunsko slovensko poslovno središče ter bo kot tak vzletna točka za preboj našega znanja, idej in rešitev na globalni trg.

Zelena stena Urbanscape®SemperGreen ima površino približno 500 m2 in jo sestavlja približno 1.500 stenskih panelov (30 jih je bilo narejenih po meri) ter 45.000 ročno zasajenih lokalnih rastlin. Ko je stena popolnoma nasičena z vodo, tehta do 45 kg/m2, za njeno zalivanje pa se uporablja najbolj napredni namakalni sistem. Povprečna poraba vode pri tem projektu znaša od manj kot 2 l/m2 pozimi in do 4 l/m2 poleti (pri temperaturah nad 40 °C).

»Smo odgovorna država, ki rešitve za prihodnost črpa iz narave in iz naše bogate tradicije. Na tej osnovi razvijamo rešitve, brez katerih pravzaprav ni več nobene pomembne globalne razvojne ali proizvodne verige. Kot večkrat pravimo: mi nismo veliki, smo pa nepogrešljivi. Paviljon predstavlja zelo dober primer trajnostne gradnje in kot tak še enkrat več dokazuje, da je les material prihodnosti. SPIRIT Slovenija skupaj z direktoratom za lesarstvo na MGRT že vrsto let uspešno izvaja promocijo slovenskega lesa in izdelkov doma in v tujini. Paviljon je odličen prikaz naše skrbi za okolje in trajnostne naravnanosti! Naj ob tem poudarim, da je že drugi paviljon narejen iz lesa in da je to povezano z dejstvom, da se lahko iz lesa gradijo tudi visoki in kompleksni objekti, kot je ta, ter da je ta objekt primer dobre prakse lesene gradnje in znanja slovenskih izvajalcev,« še doda Kostanjevec.

Gradnja potekala v zahtevnem času

Ovalen paviljon, ki se ga bo po koncu razstave demontiralo in prestavilo, je zgradilo podjetje Riko d.o.o., in sicer ravno v času izrednih razmer zaradi pandemije covid, ko so bile ustavljene vse transportne in komunikacijske poti in je bilo tudi domačim monterjem onemogočeno, da bi sodelovali pri gradnji, izziv so dodatno predstavljale še visoke temperature tamkajšnjega podnebja.

»Sama gradnja paviljona je potekala v lanskem letu meseca julija in avgusta. Takrat je bila največja intenziteta gradnje strešnega sita in etažnih plošč. Dnevne temperature so dosegale od 40 do 50 stopinj celzija,« se spominja Žiga Babnik, vodja projekta in nadaljuje: »Lahko rečem, da sem imel srečo in privilegij sodelovati z najbolj strokovnimi projektanti v Sloveniji na področju lesenih konstrukcij. Skupaj z njimi smo prepričali lokalne izvajalce in institucije, da je les varen gradnik za gradnjo objektov.«  

Potek gradnje. Foto: Riko, d. o. o.

Materiale in pohištvo za gradnjo so na delovišče vozili iz vsega sveta, od tega so iz Slovenije pripeljani les, nosilci strešnega sita, luči in kamen hotaveljčan, ki vsak posebej in v kombinacijah ustvarjajo impozanten vtis.

»Lahko povem, da beležimo velik odziv ljudi, obiskovalcev na socialnih omrežjih. Zelo jih zanima naš paviljon, kaj se bo v njem dogajalo, kaj predstavlja. Res si želim, da bo paviljon obiskalo čim več ljudi … Za tiste, ki si ne bodo mogli ogledati paviljona v živo, pa bo mogoč virtualni ogled. Ravno pred dnevi je namreč Expo izvedel virtualni posnetek našega paviljona,« zaključi Babnik.

Foto: Riko, d. o. o.