Številne prenove hiš, predstavljene v naših oddajah, ponujajo zanimive, izvirne in praktične rešitve, ki navdihujejo mnoge lastnike hiš. Morda bi lahko rekli, da so še posebno zanimive prenove tistih starejših hiš, ki se jih lotijo arhitekti, da bi iz njih ustvarili svoj novi dom. Opremljeni s strokovnim znanjem in izkušnjami taki lastniki poiščejo optimalne rešitve, ob velikem spoštovanju stavbne dediščine.
Tak primer predstavlja hiša v Ljubljani, ki jo je v 60. letih minulega stoletja načrtoval arhitekt Ivan Paškulin. Enodružinska hiša je v resnici polovica dvojčka. Prejšnji lastniki je vse od nastanka niso spremenili, na srečo, pravita nova lastnika arhitekt Blaž Kandus in arhitektka Alenka Korenjak. Premišljeno zasnovana in kakovostno zgrajena hiša še danes ohranja številne odlike, ob prenovi so jo le posodobili in opremili za življenje v 21. stoletju.
Posamična etaža meri nekaj več kot 60 kvadratnih metrov. V spodnji etaži so garaža, pralnica s shrambo in kolesarnica; visoko pritličje je namenjeno velikemu dnevnemu prostoru, kuhinji in manjšemu WC-ju; v vrhnji etaži pa so 4 spalnice in kopalnica. Ker niso želeli spreminjati fasade, so izbrali možnost vgradnje notranje izolacije v obliki mineralnih plošč, oplesk pa je iz barv na apneni osnovi. Kakovostni estrihi so lastnike napeljali k odločitvi, da ne vgradijo talnega ogrevanja, ampak se ogrevajo z obstoječimi radiatorji, ki jih dopolnjuje peč na drva.
Marsikaj sta arhitekta obnovila in osvežila lastnoročno, na primer stopnice iz teraca, ki so bile prekrite z oblogami, in izvirno oblikovano kovinsko ograjo stopnišče. Med pomembnimi izhodišči prenove za arhitekta je bila tudi vloga svetlobe in senc, zaradi visokih okoliških dreves in različno usmerjenih oken. Prav novo okno v jedilnici je edini večji poseg v konstrukcijo, ker je bila v njej samo južna svetloba. Okno malce štrli iz pročelja, kot poudarjena novost, znotraj pa ponuja udobno poličko, s katere domači opazujejo del vrta in veverice na okoliških drevesih.
Del premične opreme izvira iz prejšnjega doma te družine, nova oprema, izdelana po meri, pa je bila zasnovana tako, da sta arhitekta pri izboru materialov sledila obstoječim gradivom in njihovi pestrosti, npr. vezane plošče, furniran les, barvane plošče, kovine in podobno.
Vajeni smo, da so sodobni prostori kar se da odprti in prostorni, zato so v pritličju v bivalnem delu odstranili vsa vrata. Edina vrata zapirajo dnevni WC, pa še ta so vgrajena v leseno oblogo, tako jih skoraj ni mogoče opaziti.
Vrt, ki obdaja hišo z dveh strani, je, lahko bi rekli, smetana na torti, saj predstavlja hkrati kotiček za vzgojo domačih vrtnin in prostor za počitek in uživanje na prostem.
Zaključimo z navedbo misli arhitekta Blaža Kandusa, ki razkriva pristop k tej prenovi: »Pri prenovah je pomembno ne samo, kako si prilagodimo hišo, ampak da se tudi mi prilagodimo hiši. Treba je najti ravnovesje pri starejših stavbah, torej ne da so samo one nove in mi živimo po svoje, ampak da se tudi mi znamo prilagoditi prostoru.«
Fotografije: Ambienti
