Majhne investicije za bolj ekološki dom

Odkar več časa preživljamo doma, kar vrejo iz nas ideje o majhnih izboljšavah, s katerimi lahko preobrazimo naše bivanjsko okolje. Vsi si namreč želimo živeti v domovih, ki so bolj učinkoviti in bolj zdravi.

0

V uredništvu oddaje Ambienti smo pripravili seznam domačih popravil in nadgradenj, ki jih lahko opravite v kratkem času. Z njimi boste prispevali ne le k svojemu dobremu počutju, pač pa tudi k bolj ekološki prihodnosti.

Skrbimo za vodne vire

V Sloveniji smo veliki srečneži – iz naših pip teče zdrava, pitna voda. Ohranimo jo lahko na več načinov. Prvič, lahko smo skrbni pri njeni porabi. Namestitev zbiralnika deževnice – majhnega (za zalivanje rož v koritih, na primer) ali velikega, podzemnega – je prvi korak k skrbnejši porabi. Z deževnico lahko zalivamo vrt, splakujemo stranišče in peremo perilo. Pitno vodo lahko ohranjamo tudi z namestitvijo varčnih šob na naše pipe in tuš glave.

Drugič, previdni smo z odvajanjem odpadne vode. Če nismo priklopljeni na kanalizacijsko omrežje in vodo čistimo z greznico, bo čas, da se odločimo za nakup čistilne naprave: zakonski rok za zamenjavo greznice s čistilno napravo je do konca leta 2021. Za našo čistilno napravo tudi skrbimo – s kontrolo preverjamo njeno delovanje in vsebnost blata, plinov in potencialno strupenih snovi. Drugič, v zemljo ne spiramo škodljivih kemikalij – avtomobil peremo z ekološkimi čistili, vrt škropimo le zmerno ipd.

Zmerna poraba elektrike

Za zmanjšanje električne porabe je včasih potrebno zamenjati stare in energetsko potratne aparate – od bele tehnike, preko ogrevalnih sistemov (starih bojlerjev, na primer) in tudi žarnic. Pri tem smo pozorni na oznako na energijski nalepki.

Prav tako imamo v Sloveniji idealne pogoje za proizvodnjo lastne električne energije na strehah že zgrajenih objektov. Ne le, da je zakonodaja zelo naklonjena mikroelektrarnam, le-te lahko vgradimo tudi s subvencijo Eko sklada ali pa za to pridobimo kredit z nizko obrestno mero. Namestitev mikroelektrarne razbremeni večje elektrarne in s tem zmanjšuje potrebo po izkoriščanju neobnovljivih virov energije; hkrati pa vam zagotovi izjemno nižje stroške za elektriko za dobo 30 let in več.

Samozadostnost

Poleg lastne zaloge vode in lastne mikroelektrarne lahko za samozadostnost poskrbimo tudi z lastnim zelenjavnim in sadnim vrtom. Svoje pridelke lahko gojite v visokih gredah, zelenjadnice pa se dobro obnesejo tudi na osončenem balkonu.

Več inspiracij za ureditev zelenjavnega vrta lahko najdete na povezavi.

Senčenje in hlajenje brez klime

Da bi se izognili dodatni porabi elektrike ob uporabi (nezdrave) klima naprave, lahko letos investiramo v kvalitetnejša zunanja senčila. Z njimi bo hlajenje dosti učinkovitejše. Lahko se senčimo z rastlinami – ob južno fasado postavimo lahko leseno pergolo in jo ozelenimo s plezalko -, lahko se odločimo za zelo privlačna lesena polkna ali pa za daljinsko vodene rolete in žaluzije. 

Če živimo v bloku (ali pa ne želimo posegati v zunanjost objekta), pa lahko stanovanje ohladimo tudi na več naravnih načinov: opisali smo jih v prispevku.

Zelene strehe

Zelena streha ima ničkoliko pozitivnih plati: zadržuje močne nalive in preprečuje preobremenitev meteorne kanalizacije, s svojo mikroklimo poleti hladi okolico in pozimi zadržuje toploto, prav tako pa ustvarja habitat za čebele, metulje in ptice, ki v gosto poseljenih območjih iščejo zavetje. Ker je ozelenitev poševne strehe bolj zahtevno (ni pa nemogoče), se lahko namesto tega odločimo za ozelenitev strehe garaže ali nadstreška nad teraso. V vsakem primeru se pri tem držite navodil za vgradnjo, da ne poškodujete konstrukcije objekta!

Večje prenove

Najbolj trajnosten dom je tisti, ki ga že imamo, pravijo. Z novogradnjo namreč prispevamo k večjemu onesnaženju (proizvodnja betona je eden največjih onesnaževalcev v gradbeni industriji), ustvarimo več odpadkov in naravi odvzamemo delež zelene površine. Zato se je pametno osredotočiti na vzdrževanje in prenovo obstoječih hiš, ki so bile – še pred iznajdbo klime, prisilnega prezračevanja ali drugih pametnih tehnologij, ki korigirajo negativne posledice sodobne gradnje – z ljudsko modrostjo zgrajene po pasivnem standardu: z orientacijo, ki upošteva pot sonca in smeri močnih vetrov, s senčnimi terasami na jugu, majhnimi okni na severu, s prezračevanjem na prepih in debelimi stenami, ki učinkovito akumulirajo toploto. 

Pri prenovi – sploh, če se odločamo za večje posege, kot so izolacija, menjava oken, vrat, tlaka ipd. – se odločimo za vgradnjo naravnih, lokalnih materialov, ki v naš prostor ne spuščajo hlapljivih organskih snovi (VOC), ki dolgoročno škodujejo našemu zdravju. 

Čeprav se prenove večkrat neradi lotimo, saj se zdi, da je zanjo potrebno veliko časa in financ, pa to ni vedno res: prenove se lahko lotimo tudi počasi, z majhnimi (in cenovno ugodnimi) koraki. Večina tlakov, vrat in oken je v starih hišah izdelanih iz masivnega lesa, zato bodo z brušenjem ali peskanjem še dolgo uporabni (za razliko od npr. laminatov, vinilnih talnih oblog, furniranih površin ipd., ki ob poškodbi potrebujejo zamenjavo); obnovimo lahko tudi zarjavele kopalniške in kuhinjske armature, z novo glazuro lahko stari litoželezni ali keramični kadi podaljšamo življenjsko dobo; lahko se lotimo tudi obnove starega pohištva (tu smo objavili tudi vodnik po barvanju lesenega pohištva brez brušenja). 

Tako – z malo dela vaš dom ne bo več breme: ne za vas in ne za okolje.

Še več idej in nasvetov za bolj trajnostni dom pa lahko najdete v tem prispevku.

Foto: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *