Hiša Vrhe: nagrajeni dom v obnovljenem skednju

Bivanje aktivno zaposlenih v mestih je bilo nedavno izrazito vezano na urbana okolja. Danes se ta bivalna okolja selijo v mestno periferijo, nekdanje podeželje. Podeželja postajajo razpršeni mikro urbani sistemi, ki nudijo kvalitetno, ekonomsko in sonaravno bivanje.

0
18152

Hiša Vrhe je kulturna in krajinska dediščina nekdanje Koroške kmetije na grebenu predgorja vzhodnih Karavank. Pogorje Vrhe so hribovit predel med dolino Meže in dolino Mislinje med vznožjih Pohorja, Uršlje Gore in Pece, za katero je značilna razpršena gradnja samostojnih kmetij na osojnih grebenih, brez strukturnih značilnosti.

Objekt pred rekonstrukcijo. Fotografija: Styria arhitektura
Objekt pred rekonstrukcijo. Fotografija: Styria arhitektura

Na Vrhah je nekoč stala poldrugo stoletje stara kmetija znotraj katere je bil ohranjen le še koroški skedenj nad zidanim, pol vkopanim hlevom. Značilen sestav slovenskega kozolca z izredno skrbno obdelanimi strukturnimi detajli, vezniki in hrastovimi žeblji je predstavljalo izhodišče za novo hišo na skoraj isti lokaciji. Arhitekti, David Mišič in Sašo Žolek s soavtorji, so investitorja prepričali v smiselnost revitalizacije starega zapuščenega skednja ter v njegovo revitalizacijo na novo zgrajenem, krajinsko usklajenem podstavku.

Skelet skednja ohranja svoje strukturne in izrazne prvine do zadnjega detajla. Postavljen je s prilagojeno orientacijo na pol podkleteni podstavek, ki se v južno pobočje travnika s terasami in opornimi zidovi mehkobno vpleta v krajino.

Nova hiša je spreten in povsem prikrit sodobni arhitekturni vsadek »paviljona v kozolcu«. Ekspresija krajine, ki jo človek doživlja skozi opna v vse smeri in skozi skelet vernakularne dediščine prebuja zavest notranjega duha med zunanjim in notranjim, varnim in izpostavljenim.

Stavba iz zunanje strani spoštljivo obravnava vse bistvene zakonitosti vernakularne arhitekture slovenske podeželske arhitekture. Iz notranjosti pa nova vsebina hiše razkriva sodobno bivalno okolje. Arhitekturni presežek, ki povezuje kulturno krajino z okoljem, stavbno dediščino s sodobno bivalno kulturo je pomemben potencial, ki veliko prispeva k ohranjanju kulturne dediščine slovenskega podeželja.

Arhitektura: Styria arhitektura (arhitekt: David Mišič, soavtorji: Sašo Žolek, Brigita Čas, Kaja Kotnik)

Krajinska arhitektura: Aleš Koprivšek

fotografija: Miran Kambič

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *