Sredi valovite vinogradniške pokrajine, kjer griči pripovedujejo zgodbe zemlje in ljudi, stoji ozka bela zidanica. V svoji preprostosti zrcali radost bivanja, umirjen stik z naravo in hrepenenje po tihem zavetju, kjer vsak dih postane bolj poln.
Ideja za počitniško hiško se je ustvarjalki in pripovedovalki zgodb Staši Mlekuž porodila, ko je s prijateljico kolesarila po slikovitih jeruzalemskih gričih. Kot strastna ljubiteljica narave je v tem kotičku severovzhodne Slovenije začutila nekaj posebnega – klic po umiku od mestnega vrveža in povezanosti z zemljo. »Iskala sem kraj, kjer se čuti podeželski duh in kjer se da vedno kaj početi, pa naj bo to sprehod med trtami, kolesarjenje po zavitih poteh ali klepet z domačini,« pripoveduje Staša.
Jeruzalem v Ljutomersko-Ormoških goricah jo je očaral z valovitimi vinogradi, ki se stapljajo z obzorjem, osupljivimi razgledi in zgodovino, prepleteno s križarskimi časi. Srčna gostoljubnost domačinov ter živahna turistična in kulinarična ponudba so dokončno utrdili Stašino odločitev za nakup parcele. Po letu iskanja je našla popoln kraj za svoje mirno zatočišče.
Ozka parcela za majhen dom
Staša je kupila dobrih 2300 kvadratnih metrov veliko parcelo, kjer so nekoč rasle trte. Ozka parcela je zahtevala premišljen pristop pri načrtovanju bivalnega objekta, zato se je odločila za koncept tiny house – majhne, a funkcionalne hiške, ki dokazuje, da za srečo ne potrebuje veliko prostora. »Želela sem nekaj preprostega, a premišljenega, kar se zlije z okolico in odraža moj odnos do življenja. Tako smo združili minimalizem, majhno kvadraturo hiše, estetsko dovršenost in sobivanje z naravo, ki ga omogoča velika terasa,« razkrije.
Hiška, ki jo je zaradi lege ob robu vinograda poimenovala kar zidanica, meri le 7 x 3,5 metra, a kljub skromnim meram ponuja vse, kar potrebuje. Od pomladi do jeseni bela hiška postane njen drugi dom – prostor miru in umika. Zgrajena je po okolju prijazni leseni skeletni metodi, prekriva pa jo sodobna pločevinasta streha, ki združuje funkcionalnost in elegantno preprostost.
Podeželski šik in zelenilo
Notranjost hiške je razdeljena na dva nivoja: spodaj so vhod, kompaktna, a izjemno dodelana kuhinja, kopalnica in dnevni prostor, ki se odpira na teraso s pogledom na griče in vinograd. Po lesenih stopnicah se dostopa v galerijo, ki ponuja prostor za udobno spanje in shranjevalne površine. Vsak centimeter je izkoriščen z mislijo na udobje in preprostost.
Lastnica je notranjost opremila v slogu podeželskega šika, ki odraža njeno ljubezen do narave in minimalizma. Mat površine, gladke linije in zeleni odtenki se harmonično zlivajo z okolico. Vinilna tla v dnevnem prostoru dodajo toplino, kopalnica pa navduši z zelenimi ploščicami in pultom, postavljenim na podnožje starega šivalnega stroja.
Klimatska naprava poskrbi za udobje v vseh letnih časih, starinska slika, podedovana od babice, pa vnese dušo in spomin na družinsko dediščino.
Obljuba, ki si jo je zadala v tujini
Staša Mlekuž je vrsto let živela v tujini – v Indiji, Grčiji in na Mavriciju, nazadnje pa je na Šrilanki vodila hotele in butične nastanitve. Prav tam jo je navdušil koncept manjših nastanitev, ki gostom ponujajo odklop od vsakdanjega vrveža ter raznolike programe za obnovo energije in zdravja. Takrat si je obljubila, da bo, ko se vrne domov, nekaj podobnega ustvarila tudi zase, za družino in prijatelje.
Ritual odklopa in povezave z naravo
Po vrnitvi v Slovenijo jo je življenje postavilo pred težko preizkušnjo: soočila se je z zdravstveno diagnozo, ki jo je globoko pretresla. Ta izkušnja ji je odprla nov pogled na vsakdan – začela je bolj ceniti trenutke, namenjati več časa sebi, hoditi sama na kratke oddihe ter postavljati jasnejše meje kariernim in družbenim pritiskom. Odločitev, sprejeta na Šrilanki, je v novem življenjskem kontekstu postala še toliko bolj naravna in samoumevna.
Številne raziskave namreč opozarjajo, da več kot tri ure dnevne izpostavljenosti digitalnim napravam – zlasti med prostim časom – občutno povečujejo tveganje za anksioznost, razdražljivost in digitalno izgorelost. Stalna dostopnost in preobilje informacij slabita zbranost in duševno ravnovesje. Zato se vse bolj uveljavlja t. i. digitalna higiena – zavestno omejevanje zaslonov, redni odmori in digitalni detoks.
Tako je Staša bolj zavesten in umirjen način življenja prenesla tudi v Jeruzalem, kjer ob prihodu v zidanico digitalne naprave vsakič pospravi v miniaturni sef. Zanjo je to simboličen ritual, ki označuje začetek digitalnega odklopa. »Štiri dni se sefa ne dotaknem,« pove z nasmehom. Ta čas je posvečen branju, razmisleku o prihodnosti in uživanju v naravi.
Na duhovnih odklopih se ji pogosto pridružijo družina in prijatelji, ki radi raziskujejo bližnje kraje, zvečer pa se zberejo na terasi ali v katerem od bližnjih gostišč, kjer v tišini opazujejo, kako sonce počasi tone za vinograde. Med zlatimi odsevi dneva se pogovarjajo o tihem pogumu, ki ga potrebujemo, da sledimo svojim sanjam – ter o lepoti in miru, ki ju najdemo, ko se zares potopimo vase.
Fotografije: Jurij Pelc, Staša Mlekuž
