Projekt hiše KP se je začel kot pobuda mladega para, ki sta želela obstoječi hiši, v kateri živijo njuni starši, dodati manjši prizidek za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja. Po uvodnem sestanku z birojem od-do arhitektura pa so ugotovili, da je ob hiši kakovostna zazidljiva parcela, ki omogoča lažjo uresničitev njunih želja in kakovostnejšo gradnjo.
Lokacija hiše KP leži na južnem robu kraške vasice. Parcela nepravilnega pravokotnega tlorisa je po daljši stranici orientirana v smeri severovzhod–jugozahod, teren je blagega naklona in se spušča v isti smeri. Na južni strani meji na kmetijska zemljišča z visoko, gosto vegetacijo, vas pa se na tem mestu naravno zaključuje.
Hiša stoji na območju Krasa, kjer je značilna varčna in preudarna gradnja. Tradicionalne kraške hiše so bile vedno zasnovane premišljeno: ometane v zemeljskih tonih, z ozkimi pokončnimi okenskimi odprtinami, opečnato kritino in simetrično dvokapnico ter vratnimi odprtinami z značilnimi kamnitimi okvirji – jertami. Temu izročilu sledi tudi zasnova hiše KP.
Hiša je oblikovana kot podolgovat volumen, umeščen vzporedno s terenom. Tako je parcela razdeljena na dva značaja: javno stran proti cesti in intimnejše zasebno dvorišče. Proti cesti so vhod in servisni prostori, proti dvorišču pa spalnice, medtem ko se dnevni prostor nahaja na vogalu hiše in je orientiran na tri strani. Objekt je preudarno vpet v rahlo padajoč teren, zato so bili zemeljski izkopi minimalni, dostop z avtomobilom in zunanje bivalne površine pa naravno speljani. Okolica je utrjena s suhim opornim zidom, ki zamejuje teraso in dopolnjuje sonaravno ureditev okolice.
Osnovni podolgovati volumen je razčlenjen na dva dela, združena pod enotno streho iz tradicionalnih opečnatih korcev. En del služi kot shramba, v drugem so bivalni prostori. Med njima sta nadstrešek za avtomobil in servisni vhod. Poseben poudarek predstavlja sodobna reinterpretacija kamnite jerte, ki razčleni veliko panoramsko zasteklitev na obeh straneh hiše. Jerta je postavljena v os središča in deluje kot spomin na tradicionalni element ter služi kot udobna klop za druženje. Dnevni bivalni prostor je na skrajnem koncu objekta odprt na tri strani in s prostim ostrešjem, kar ustvarja občutek zračnosti in prostornosti.
Arhitektura in fotografije: od-do arhitektura
