Fasada: kakšno izbrati?

Ko gradite ali celovito obnavljate hišo, je eno od ključnih vprašanj tudi izgled fasade. Kakšno izbrati? Naj bo lesena, ometana, ilovnata ali apnena, obložena z vlaknocementnimi ploščami, kamnom ali morda celo opeko?

0

Fasada je zunanje oblačilo doma: odraža notranjo logiko našega zasebnega življenja in izžareva naš karakter. A fasada ni le nepopisan list papirja za naše vaje v slogu, je namreč del večje celote: ulice, naselja, celo grajene podobe naše dežele. Zato je potrebno biti pri njeni izbiri previden in predvsem upoštevati pravila lokalnega urbanizma.

Če na hitro ilustriramo: grški otok Santorini je znamenit zaradi svoje idilične, modro-bele arhitekture, ki se zrcali na kristalnem Egejskem morju. Tudi Slovenija je enkratna dežela: gozdovi se prelivajo v polja, med griči tečejo potoki; alpski vršaci nam usmerjajo poglede … Idilo pa hitro pokvari kakšna kričeča fasada, ki v to deviško naravno okolje pač ne sodi.

Pri izbiri fasade se bomo tako sprva obrnili na občino, kjer bomo v lokacijski informaciji za našo parcelo razbrali tipe in barve fasade, ki so nam na razpolago. Tem smernicam moramo slediti: ne le, da so pravno zavezujoče, ampak bomo s tem prispevali še k skladni podobni naselja, idili naše krajine, pa tudi k boljšim sosedskim odnosom.

Kontaktna fasada

Kontaktna fasada je tista, ki se jo položi neposredno na zaključni sloj zgradbe, torej na toplotno izolacijo. Poznamo več vrst ometov (silikonski, akrilni, silikatni), večina sodobnih kompozitnih zmesi pa nam zagotavlja trajnost fasade z vodoodbojnostjo in neobčutljivostjo na madeže.

Vprašanje, ki ostaja, je torej le še katero barvo izbrati. Odločite se za barvo, ki že prevladuje v vašem naselju: na deželi bodo tako pravilne izbire nežni nevtralni ali peščeni odtenki, od bele pa do bež. V mestih je lahko barva fasad drznejša in poseže tudi po kakšni lokalni barvni paleti – sploh primorska mesta so znana po svojih rumenih ali rdečih fasadah. Dvobarvne fasade odsvetujemo, razen če želite poudariti kak arhitekturni element, kot je vhodna terasa ali niša, previsni kubus, strešni venec ali fasadne reliefe, če gre za starejšo hišo. A vedno izberite sorodni, nekontrastni barvi. 

Kontaktne fasade se lepo kombinirajo tudi z drugimi materiali, še najlepše z lesom, ki je v zatrepih slovenskih hiš še danes tradicionalen material.

Apneni omet

Če je stena polna umetnih materialov (stiropor, kompozitna fasada ipd.), bo hiša težje dihala. To pomeni, da bomo v notranjosti lahko prej zaznali zadrževanje vlage in plesen. Če se torej odločate za kontaktno fasado, lahko izbirate tudi med številnimi naravnimi oblogami, ki so jih s pridom izrabljali že naši predniki, kot npr. lesom, opeko, kamnom, ali apnom.

Apno se pridobiva na okolju prijaznejši način od cementa, hkrati pa ima pozitiven učinek na bivalno klimo, saj zaradi svoje bazičnosti preprečuje nastanek plesni. Čeprav se apno lahko pigmentira, pa je najlepše kar v svojem naravnem stanju: snežni belini.

Kamen

Tudi kamen je tradicionalni material fasade, sploh na Gorenjskem, Savinjskem in na Primorskem. V prvih dveh pokrajinah je iz kamna navadno zgrajena (polvkopana) klet hiše. Na Primorskem so hiše v celoti kamnite; nekatere pa so zaključno obdelane še z apnenim ometom. 

Kamen zato na fasadi uporabljajte previdno: vedno v skladu z okoljem, kjer živite. V meščanskih hišah je fasada, obložena s štokanim ali poliranim kamnom prav lepa; podobna pa bo sredi vasi izgledala prebahavo. Prav tako se izogibajte oblogam iz umetnega kamna oziroma oblaganju z lomljenci.

Les

Les je ena od tradicionalnih fasadnih oblog pri nas. Sodobne prakse svetujejo njegovo vertikalno polaganje, dovolj odmaknjeno od tal, da je les zaščiten pred vlago, sploh pozimi. Lesene letvice so lahko enake debeline ali pa na fasadi z njihovo različno debelino ustvarimo zanimivo grafično igro. Fasado lahko obložimo tudi s skodlami, kot npr. na zgornji fotografiji.

Les je lahko barvan, a če se želimo izogniti vsakoletnemu vzdrževanju, bo bolje, da mu pustimo, da razvije svojo naravno, sivo patino, ki ga bo ščitila pred vlago in gnilobo. To pomeni, da bo v času staranja les (neenakomerno) spreminjal svojo barvo; če pa vas skrbi izgled delno postarane fasade, pa se lahko odločite tudi za kemično staranje lesa, s katerim bo les že položen z enakomerno sivo patino.

Les lahko uporabimo tudi zgolj kot poudarke na fasadi in vanj oblečemo manj obremenjena mesta: terase, balkone, vhodne niše ipd. 

Les vsekakor priporočamo kot fasadni material, saj se lepo poveže z bogatimi slovenskimi vrtovi in gozdnato slovensko krajino. Sploh je priporočljiv v hišah na vasi ali v predmestju.

Vlaknocementne plošče

V zadnjih letih so postale priljubljene tudi vlaknocementne plošče, ki so položene hitro, vzdrževanja pa pravzaprav ne potrebujejo. Takšna fasada se zelo lepo poda k sodobnim hišam, sploh tistim z ravno streho; a prav tako lepo izpade, če se vlaknocementna obloga prelije iz dvokapnice na fasado. Izberite plošče v subtilnih barvah: najlepše bo, če bo kar cela hiša v isti barvi.

Ko torej prenavljate fasado, je pravilo preprosto: sprehodite se po okolici in ugotovite, kaj je za vaš kraj značilno. S svojo novo fasado lahko na sodoben način spoštujete tradicijo in pripomorete k lepšemu izgledu vašega kraja.

Fotografije: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *