Prenova vogalnega stanovanja v Malem nebotičniku

Ko se senzibilni arhitekti srečajo s kvalitetno arhitekturo, nastane večplasten prostor. Takšen, ki poudarja zgodovino prostora - ne le fizičnega, temveč tudi ekonomskega in kulturnega -, in k njemu doda premišljen, a enakovreden prispevek svojega časa. Prenova stanovanja v Malem nebotičniku je takšna: je spoštljiva, a odločna; je tiha, a govori tisoče zgodb.

0

Mali nebotičnik je bil zgrajen leta 1933 po načrtih arhitekta Hermana Husa. Zgradba je v tistih časih ponujala višji stanovanjski standard in prostorna stanovanja, ki še danes veljajo za kakovostna. Kljub vsem kvalitetam pa obstoječa zasnova ni bila prilagojena današnjemu načinu bivanja. Prostori so bili v skladu z obdobjem funkcionalno ločeni in manjši.
Svetlo vogalno stanovanje s čudovitimi pogledi na Fernatov vrt, Rožnik in Trg republike je ponujalo izjemen okvir za prenovo.

Arhitekta Eva Senekovič in Žiga Ravnikar sta v novo zasnovo vključila vse ohranjene arhitekturne elemente: stavbno pohištvo, obstoječe parkete, celo prostostoječo keramično peč; hkrati pa sta z nekaj rušitvenimi deli zagotovila novim prebivalcem odprtejšo zasnovo, primernejšo za sodoben življenjski slog.

Nove intervencije so jasno vidne in predstavljajo kontrast obstoječemu. Osnovo predstavljajo tri enotne, a fleksibilne poteze omar v predsobi, kuhinji in spalnici. Ob njih so nanizani osnovni pohištveni kosi, ki sledijo sodobnim smernicam oblikovanja in hkrati stanovanje povezujejo z njegovo modernistično preteklostjo. Nad restavrirano kredenco v predsobi tako visi ultimativni sodobni kos dekoracije – kolo; spalnico nepravilnih oblik osredišča minimalistična postelja; osrednji prostor pa poleg moderno zasnovanih pohištvenih kosov dopolnjujejo še v črno prebarvani restavrirani jedilniški stoli in udobni naslanjači, oblikovalske ikone 20. stoletja.

Izčiščen, skandinavski interier je torej prostor sodobnega bivanja – kjer lahko urbani prebivalec gosti prijatelje, se s kolesom odpravi po mestu ali pa posluša glasbo z razgledom na ljubljanske ikone. Vseeno pa je duša stanovanja globoko – a ne sentimentalno – vezana na preteklost. Na dobro staro arhitekturo, na brezčasen dizajn in nenazadnje na sposobnost počasnega bivanja.

Interier: Eva Senekovič, Žiga Ravnikar

Fotografije: Martin Kruh

Prejšnji članekRobotski in talni sesalniki z vrečko: za čista tla in svežino v stanovanju
Naslednji članekVisoke grede za enostavno vrtnarjenje
Notranja oblikovalka, ki rada izkuša, opisuje in oblikuje lepe prostore. Ceni kvalitetno oblikovanje, dobre zgodbe in raznolike stile, ki jih srečuje na svoji profesionalni poti. Dosegljiva na spodnjih kontaktih: