Seme je rastlina v malem

Brez semena ni življenja. Seme je bistvo vsega. Je začetek in konec življenja neke rastline. V njem so skrite vse lastnosti bodoče bilke. Če želimo imeti močne in zdrave rastline, mora tudi seme biti zdravo, nepoškodovno, vitalno. Vendar žal ni trajno. Med tem, ko čaka, da ga položimo v prst, prav tako diha in porablja svoje zaloge hrane. Sčasoma jih porabi in umre. Zato pred novimi setvami preverimo uporabnost semen ter nakupujmo preudarno.

0
Pred nakupovanjem

Preden se odpravite po nakupih, kjer vas lepe fotografije na semenskih vrečicah hitro zavedejo v prekomeren nakup, najprej doma preverite stare zaloge. Nato preverite vaš sadilni načrt zelenjavnega vrta, preračunajte potrebne količine in naredite seznam manjkajočih vrtnin.

Pred nakupom preverimo stare zaloge semen.
Stare zaloge

Zaloge izpred lanskega leta ali še leta pred tem skrbno preglejte. Že res, da kvaliteta semena iz leta v leto pada, zato se slabša tudi kaljivost, ampak obstajajo razlike med vrtninami. Ni vso staro seme tudi za v smeti. Tako denimo seme zelja in ostalih kapusnic (ohrovt, brokoli, cvetača, redkvica…), rdeče pese, jajčevca in endivije lahko shranjujemo tudi do pet let, po drugi strani pa moramo seme dišavnic in cvetlic, pastinaka in črnega korena porabiti v enem letu. Seme korenčka, peteršilja, čebule in pora bo dobro kalilo še dve do tri leta staro, seme solate, radiča, špinače, blitve, zelene, fižola, graha, paradižnika, paprike, kumar, bučk in melon pa lahko hranimo tri do štiri leta. Posebnež je seme motovilca, saj bolje kali, če je staro leto ali celo dve.

Seme kapusnic bo uspešno kalilo tudi čez pet let.
Test kaljivosti

Naredimo torej test, ki bo povedal ali seme še sejemo ali pa je kaljivost tako slaba, da ga je bolje zavreči.

Na krožnik položimo večkrat prepognjeno kuhinjsko papirnato brisačo ali servieto. S pršilko papir dobro namočimo, nato pa po njem enakomerno razporedimo semena. Pazimo, da se med seboj ne dotikajo. Pokrijemo s prej preluknjano prozorno folijo. Vse skupaj prekrijemo še s kosom temnega blaga ali papirja, saj seme klije v temi. Izjema je seme korenčka, peteršilja, dišavnic in cvetlic – ti za kalitev potrebujejo svetlobo. Skrbimo za stalno vlažen papir in preverjamo kaljenje. Če večji del semen tudi po 14 dneh ostane nevzkaljenih, seme zavrzimo. Tudi, če se na semenih pojavi sluz ali plesen, seme ni uporabno.

Pred setvijo preverimo kaljivost starih semen.
Kako dobro izbrati

Prednost dajte semenom iz ekološke pridelave z oznakami eko ali bio ali še bolje tistim, ki so pridobljena po biološko dinamični metodi. Ta nosijo oznako Demeter. Avtohtone, domače in tradicionalne sorte vrtnin so preizkušene sorte, zato jim namenite večji del vrta. Seveda vedno obstaja kakšna nova privlačna sorta, ki nam vzbudi zanimanje, in ni se ji potrebno povsem odreči. Nasprotno, le pogumno poizkušajte, pred nakupom pa se vseeno raje pozanimajte o lastnostih in potrebah te rastline.

Skupni evropski znak za ekološko kmetijstvo.
Pazljivo s konvencionalnimi semeni

Če vas navkljub zvestim nakupom ekoloških semen kdaj zamika kakšna nova vrsta ali sorta, za katero ni na voljo ekološkega semena, posežite po konvencionalnem semenu in če to ni hibrid, si lahko pridelate za naslednjo sezono lastna semena. Toda previdno pri konvencionalnih semenih! Preberite vse zapise na zadnji strani vrečice. Če opazite zapis TRETIRANO, pomeni, da je seme namočeno v kemična sredstva proti boleznim, tudi proti glodalcem. Tako seme je kričeče rožnate ali modre barve.

Kričeče rožnato obarvano seme boba je namočeno v fungicid.

Fotografije: Jerneja Jošar