Piranski dnevi arhitekture (PIDA) veljajo za eno najstarejših mednarodnih arhitekturnih konferenc na svetu. Konferenca tudi po štirih desetletjih ostaja prostor tehtanja družbenega stanja in predstavitev praks, ki izvirajo iz razumevanja konteksta – geografskega, kulturnega, zgodovinskega in socialnega. V ospredju so ideje, ki skozi premišljeno arhitekturo ohranjajo raznolikost in dostopnost ter nakazujejo smeri trajnostnega razmisleka.
V tem okviru je leta 1989 nastala nagrada Piranesi – prva mednarodna arhitekturna nagrada v Sloveniji. Podeljujejo jo Galerija Dessa, Obalne galerije Piran in mednarodna žirija Piranesi, prepoznava pa projekte, ki z občutljivim ravnotežjem med novim in obstoječim razkrivajo odnos sodobne arhitekture do prostora in njegove zgodovine.
Letošnja, 42. konferenca PIDA, je nosila naslov Je arhitektura nevtralna? Predavatelj prof. Miha Dešman je poudaril, da arhitektura nikoli ni brez konteksta: »…nikakor ni nevtralna, pač pa je vedno nekje situirana: fizično, socialno in zgodovinsko…« in da prav zato nosi odgovornost do časa, v katerem nastaja. Govoril je o arhitekturi kot raziskovanju, ki pogosto razkriva in preoblikuje obstoječe – ter presega meje lastne avtonomije, saj se dotika vprašanj socialne pravičnosti, okoljske krize in razumevanja vloge prostora v pozno-kapitalistični družbi.
Za letošnjo nagrado Piranesi ter spremljajoča priznanja se je potegovalo več kot sto projektov iz enajstih držav, razpon pa je znova pokazal, kako raznovrsten in večplasten je sodobni arhitekturni pogled na krajino, dediščino in življenje v prostoru. Žirija je podelila tri priznanja, glavno nagrado pa je prejel projekt Hiša in čebelnjak,
Mednarodno študentsko priznanje Piranesi 2025
Dve dolgi hiši | Jesenice, Slovenija | 2024–2025
Študentka: Ela Grasselli
Mentorja: prof. Maruša Zorec, doc. Uroš Rustja
Študentski projekt Dve dolgi hiši izstopa s premišljenim raziskovanjem časa kot temeljnega orodja oblikovanja. Avtorica obravnava degradirano postindustrijsko območje Jesenic, ki ga razume kot plastovito krajino spomina, zavezano preobrazbi. Zemlja kot gradnik, ponovna raba materialov in postopno preoblikovanje okolice so izhodišča, ki se nizajo v večfazni strategiji.
Zgradbi sta reinterpretacija industrijske tipologije nekdanjih skladišč. Z natančnim tektonskim raziskovanjem ter spoštljivo vključitvijo obstoječih elementov projekt ustvarja prilagodljive prostore, namenjene bivanju, delitvi, skupnosti in postopnemu zgoščanju urbanega tkiva. Gre za primer, kako lahko studiozno razmišljanje o prostoru preseže študentsko nalogo in nakaže realne možnosti za regeneracijo širšega območja.
Mednarodno priznanje Piranesi 2025
Pokopališče Ankaran | Ankaran, Slovenija | 2024
Arhitekti: Uroš Rustja, Primož Žitnik, Mina Hiršman, Mateo Zonta (VOID arhitektura)
Krajinska arhitektura: Ana Kučan, Luka Javornik, Danijel Mohorič (studio AKKA)
Pokopališče v Ankaranu je zasnovano kot tiha sprehajalna pot nad morjem, kjer se arhitektura in krajina prepletata v enotno doživetje. Projekt nežno sledi naravni topografiji in se odpira proti obzorju, zato obiskovalca ne vodi le med grobovi, temveč skozi niz umirjenih teras, ki jih povezuje ritem svetlobe, senc in odprtih pogledov.
Jasni, zadržani arhitekturni detajli ustvarjajo občutek reda in spoštljive distance, medtem ko premišljena umestitev zelenja oblikuje prostore spominjanja in kontemplacije. Gre za zasnovo, ki se ne napihuje z gestami, temveč svojo moč črpa iz miru, natančnosti in sposobnosti, da izpostavi najosnovnejše: stik med človekom, krajem in časom.
Žirija je projekt prepoznala kot zgleden primer sodobnega razumevanja javnega prostora v občutljivem kontekstu – prostor, ki kljub svoji funkciji razbremeni in ponudi trenutek oddiha.
Mednarodno priznanje Piranesi 2025
Center kreativnih industrij in inovacij “Ložionica” ter zgradba e-uprave | Beograd, Srbija | 2025
Arhitekti: Anđela Karabašević Sudžum, Vladislav Sudžum (AKVS arhitektura)
V Beogradu, na robu nekdanjega železniškega območja, sta avtorja prepoznala redko priložnost: kako pozabljeno infrastrukturo preoblikovati v sodoben, živ organizem mesta. Projekt Ložionica združuje prostore za kreativne industrije, inovacije in javne programe ter jih umešča v kompleks, ki ostaja zvest svoji industrijski identiteti, obenem pa se odločno obrača v prihodnost.
S prepletom stare strukture in novih konstrukcijskih pristopov nastane dinamično tkanje hodnikov, delovnih prostorov in odprtih površin, ki se med seboj pretakajo kot mreža idej. Surovost materialov, jasni prerezi in izčiščeni volumni vzpostavijo dialog med dediščino in sodobnostjo, ne da bi eno prevladalo nad drugim.
Žirija je projekt prepoznala kot premišljeno prenovo urbanega fragmenta, ki s svojo kompleksnostjo in pogumnimi prostorskimi rešitvami vzpostavlja novo ravnotežje v obremenjenem mestnem kontekstu. Gre za arhitekturo, ki zna ukrotiti zgodovino in jo vključiti v živahen, ustvarjalen vsakdan.
Mednarodna nagrada Piranesi 2025
Hiša in čebelnjak | Balaton Uplands, Madžarska | 2024
Arhitekti: Péter Szabó, Emese Galamb (OKKA arhitekti)
Zmagovalni projekt letošnje edicije prepriča z izjemno občutljivim raziskovanjem razmerja med tradicijo in sodobnostjo. Hiša in čebelnjak sta zasnovana kot preplet dveh svetov: starega, ki ga nosijo lokalne gradbene tehnike, in novega, ki ga oblikujejo sveži prostorski odgovori ter natančen tektonski izraz.
Novi betonski zidovi, ki ovijajo staro kamnito steno propadajoče kamnite hiške so zasnovani tako, da v materialnosti odmevajo stare utrjene stene z vidnimi ostanki kamnitih plasti. Kot odtis preteklosti vzpostavljajo kontinuiteto kraja, ne da bi zapadli v patetično posnemanje – namesto tega subtilno prevedejo tradicijo v sodobno govorico. Arhitektura odpira mehke prehode med notranjostjo in zunanjostjo, med zasebnim zavetjem in širšo vaško krajino. Prostor se razpira počasi, premišljeno, kot tiha spremljava vsakdanjega življenja.
Hiša tako postane opazovalnica okolice, čebelnjak pa njen droben, a ključen sopotnik – oba skupaj ustvarjata celoto, v kateri je mogoče začutiti ritem pokrajine in hkrati prefinjeno arhitekturno misel. Projekt prepriča z mirno, a izrazito prisotnostjo, z zadržanim oblikovanjem in izjemnim občutkom za krajino.
Letošnji nagrajenci Piranesi 2025 znova dokazujejo, da arhitektura presega fizične strukture – je način, kako se dotaknemo prostora, dediščine in prihodnosti. Vsem nagrajencem in nominirancem iskreno čestitamo.
Vabljeni k ogledu razstave vseh projektov v Razstavišču Monfort do 30. 12. 2025.
