Obiskali smo stanovanje, katerega rdeča nit je perfekcionizem na vsakem koraku. Njegov interjer prinaša eleganten, stilsko dovršen in večplasten mozaik navdihujočih idej.

120 m2 veliko stanovanje na Žaucarjevi ulici v Ljubljani sta opremili izkušeni arhitektki Petra Zakrajšek in Katarina Brlek, ki sta obenem zelo tenkočutno znali prisluhniti naročnikom, sicer velikim ljubiteljem estetike.

Ker prihajata iz biroja, kjer je umetnost visoko zapisana, je bilo nekako logično, da sta v koncept stanovanja že od začetka vnesli umetniški pridih, kar lahko opazimo vsepovsod, zlasti pa pri izbiri dodatkov, ki krasijo ta energetsko učinkovit, pameten in do okolja prijazen dom.

Stanovanje poleg velike dnevne sobe, ki s kuhinjo, jedilnico in teraso tvori celoto, obsega še sobo za goste, spalnico ter delovno sobo.

V sobi za goste, spalnici in dnevni sobi so na primer mesto našle 3D tapete. Sploh tista v dnevni sobi je zelo posebna, ker na steno ni nalepljena na klasičen način, ampak je od nje distancirana, s čimer ustvarja tridimenzionalni učinek, poudarjen z razsvetljavo. Tako po eni strani deluje moško, po drugi strani pa z LED lučmi vse skupaj zadiha malce bolj nežno.

Celoten prostor zaznamujejo prav posebna brezčasna ogledala z ostrimi linijami.

V stanovanju lahko nadalje opazimo veliko privlačnih kosov, ki pritegnejo obiskovalčeve poglede, naj bo to ročno izdelana preproga v dnevni sobi, glamurozni lestenec ali zanimiva silhueta vaze. Oko pa se še posebej ustavi na umetniških fotografijah, organsko zlitih s prostorom, za katere je poskrbela zasebna galerija Fotografija, ki jo že 17 let vodi Barbara Čeferin.

Glavni magnet dnevne sobe je fotografija umetnice Tilyen Mucik PRISILNA SIMBIOZA, v delovni sobi pa visi njena fotografija TIHOŽITJE – ‘still life’. Avtorica je znana po uporabi posebne tehnike – na optični bralnik polaga predmete, jih skenira in tako ustvari fotografijo. Na hodniku so svoj prostor našle rože Tanje Lažetić; fotografija, ki prinaša meditativno razpoloženje iz serije Spiritualni vrt avtorice Metke Vergnion, pa je tam, kjer so sanje – v spalnici.

»Umetniška dela v stanovanju so ena dodana vrednost in nujni del poleg opreme. Seveda je pa vsak izbor specifičen oziroma odvisen od lastnika,« je prepričana Barbara Čeferin. Dodaja, da s tem, ko arhitekt naročniku predlaga, kakšno umetniško delo bi bilo za dani prostor najbolj primerno, tudi »širi to zavedanje o pomembnosti umetnosti v našem vsakdanjem življenju.«

Oblikovanje interjerja: GAO arhitekti (Petra Zakrajšek in Katarina Brlek)

Fotografije: Miran Kambič