Dolga desetletja je Ljubljanski grad nad mestom sameval – zaprt, temačen in skoraj pozabljen. Domačini in obiskovalci so se ga izogibali. A v njegovih razpadajočih zidovih se je skrivala moč, ki je čakala, da jo nekdo prepozna.
Ta trenutek je prišel leta 1969, ko je arhitekt Edo Ravnikar mlajši zmagal na javnem natečaju za prenovo gradu. Leto pozneje je skupaj z Majdo Kregar in Mihom Kerinom vstopil v prostor, ki je imel po besedah arhitektke »žalostno, opustošeno in strašljivo podobo«. Vendar je ta podoba »izzivala strast, da zavihaš rokave in se spopadeš s to žalostjo,« nadaljuje Majda Kregar v dokumentarnem filmu Krona nad mestom.
Na TVS2 bo v nedeljo, 19. aprila, ob 17.55 premierno predvajan dokumentarni film Krona nad mestom. Film razkriva navdihujočo zgodbo o več kot pol stoletja trajajoči prenovi Ljubljanskega gradu – o vizionarskih arhitektih, ki so verjeli v preobrazbo zapuščene trdnjave, ter o prostoru, ki se je spremenil v stičišče kulture, srečevanj in simbol sodobne Ljubljane.
Pionirske arhitekturne rešitve
Film skozi pričevanja Majde Kregar, arheologa in muzejskega svetnika Martina Horvata, konservatorja mag. Dušana Krambergerja, urbanista prof. Janeza Koželja, zgodovinarja Marka Brunskoleta ter Mateje Avbelj Valentan in Janje Rozman iz Javnega zavoda Ljubljanski grad popelje gledalce v zakulisje ene največjih arhitekturnih transformacij v Sloveniji.
Kako so arhitekti v več kot pol stoletja trajajoči prenovi ohranili nepoškodovane zgodovinske fasade kljub obsežni statični sanaciji? Kam so skrili vse inštalacije, nujne za sodobno delovanje gradu? Kako je živa skala postala del kar 4.770 kvadratnih metrov novih podzemnih prostorov? Kaj so naredili, da so strehe gradu postale hkrati lažje in višje kot prej? Vse to razkriva dokumentarni film Krona nad mestom.
Grad kot učitelj in zaklad pod površjem
Film ne ostaja zgolj pri tehničnih dosežkih. Konservator Dušan Kramberger v enem ključnih citatov pove: »Grad je bil in je še vedno naš učitelj.« Kulturna dediščina ni le material, temveč živi arhiv znanja, odnosov in vrednot. Arheolog Martin Horvat razkriva nepričakovano poglavje: pod površjem Grajskega griča so med izkopavanji odkrili več kot 17.000 predmetov, med njimi tudi unikatne najdbe, stare več kot 3.000 let – od ostankov spanheimskega gradu do prazgodovinskega kurišča.
Grad danes – gornje malo mesto
Danes Ljubljanski grad ni več zaprt prostor. »Z vizijo, da želimo postati najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji ter stičišče družabnega in kulturnega življenja v mestu, smo obnavljali prostore in vseskozi snovali nove vsebine,« pove direktorica Javnega zavoda Mateja Avbelj Valentan. Letno ga obišče več kot 1,2 milijona obiskovalcev, v njegovih dvoranah pa se odvije več kot 500 dogodkov. Tirna vzpenjača je lani prepeljala več kot 600.000 potnikov.
Urbanist prof. Janez Koželj grad opisuje kot »gornje malo mesto«, ki ima svojo postajo, trg, kapelico, koncertno dvorano, muzeja in razstavne prostore. Hkrati ostaja kompas Ljubljane – višina grajskega stolpa je meja, ki je ne sme preseči nobena stolpnica.
Zmaj v grajskih detajlih
Tudi mitološki zmaj se je naselil na Ljubljanskem gradu. Na vhodu obiskovalce pozdravlja kroparski zmaj, v lapidariju kraljuje skulptura, stkana iz več kot dveh tisoč metrov aluminijaste žice, arhitekti pa so zmajev motiv vnesli v detajle – v kljuke na vratih in obliko stopnic.
Poklon vztrajnosti
Dokumentarni film Krona nad mestom je nastal ob 15-letnici Javnega zavoda Ljubljanski grad in je poklon vsem, ki so v tej dolgotrajni preobrazbi vztrajali – arhitektom, konservatorjem, arheologom, gradbenikom in današnjim snovalcem vsebin. Poklon znanju, pogumu in spoštljivemu odnosu do prostora.
Film, v katerem gledalce spremlja glas Primoža Pirnata, je nastal pod ustvarjalnim vodstvom ekipe oddaje Ambienti – scenaristke Jasne Amalije Marin, režiserja Domna Koširja in producentke Mateje Košir.
Vabljeni k ogledu!
Fotografije: Jošt Gantar, Domen Pal, Miha Mally, Blaž Žnidarič, Žiga Intihar, Miha Intihar
