Deset let se že sprehajamo po vaših vrtovih. Tokrat smo vam pripravili sprehod, kakršnega ne morete doživeti nikjer drugje kot v Ambientih!
Hvaležni smo vam, da nam odpirate lese vaših vrtov, saj tako vstopamo v izrazito osebne zgodbe. Tudi najmanjši ozelenjeni ambienti odsevajo vaše zgodbe, prepolne strasti in veselja. Skrivajo tudi kakšno razočaranje, ki pa ne boli dolgo. Jutranji sprehod med rastlinami, popoldansko posedanje in občudovanje, vdihavanje arom cvetov, ki zvečer omamno dišijo – tega ne more zamenjati nobeno drugo doživetje.
Pogled v arhiv naših oddaj razkrije marsikatero presenečenje. Že v prvi oddaji pred desetimi leti smo vstopili v vrt v Škofji Loki, skrit za visokim zidom. Oaza miru ob stari hiši ponuja domačim prijazen kotiček, kjer med izbranimi rastlinami lahko posedajo, uživajo ob hrani in se družijo. Vrt seveda ne zrcali petih stoletij, kolikor jih šteje hiša ob njem – ne, na vrtu se čas ustavi. Edini čas, ki ga zaznava vrt, je letni čas…
Letni čas zlagoma spreminja podobo vrtov, na katerih so rastline glavne zvezde. Taki so vrtovi zbirateljev, navdušenih nad redkimi rastlinami, ustvarjalkami posebnih prizorov. Alenka Gorza in Samo Jereb sta blizu Logatca ustvarila enega najbolj pestrih, sonaravno urejenih vrtov. Nekdanjo gozdno jaso sta spremenila v okrasni vrt. Sestavljen je iz različnih motivov, od ribnika, peščenega vrta, skalnjaka, gred s cvetočimi trajnicami, gozdnega vrta do zelenjavnega vrta. Na vrtu so dobrodošle ptice, netopirji, žuželke, žabe in njune muce.
Če je vodni motiv na vrtu Alenke in Sama le ena od sestavin, pa ima voda na vrtu Marine Dermastia in Toma Turka glavno vlogo. Njun vrt na robu Ljubljane leži ob potoku, skrit med gostim drevjem. Iskala sta možnost, kako uresničiti željo po plavanju na domačem vrtu. Izbrala sta naravni plavalni ribnik ali bazen. Sestavljata ga del, namenjenega plavanju, in plitev del, posut s prodcem, v katerem so posajene različne vrste rastlin, ki uspevajo v vodi. Gospa Dermastia vsak dan plava v bazenu, obdanem z gostim zelenjem. Gospod Turk, priznani biolog, rad fotografira ptice, ki so redne gostje na njunem vrtu.
Slikarka Irena Polanec, ki je uredila kar dva hektara velik vrt na Štajerskem, ima kot likovnica še dodatno videnje vrta: »Ja, meni se zdi, da je vrt kot prazno platno, ki ga moraš naslikati.« Drevesa so navadno prevelika, da bi jih oblikovali, zato Irena Polanec s škarjami ustvarja po svojih zamislih oblikovane grme. Z zelenimi prsti ves čas razmnožuje rastline in jih presaja.
Tako kot je bil svojevrsten izziv urediti vrt na dveh hektarih, je bilo potrebnega veliko razmisleka in tudi napora, da je nastal terasasti vrt v Piranu. Vanj vstopimo z vrha in se zlagoma spuščamo po strmih stopnicah. Namesto, da bi lastniki na posamičnih terasah samo položili trato ali jih celo tlakovali, se povsod bohoti zelenje.
Kamen povezuje prejšnji vrt z naslednjim, vendar so kamni na vrtu Nadje Gnamuš in Roberta Černelča do zadnjega premišljeno izbrani in umeščeni. Vrt na robu Ljubljane je namreč zasnoval znani slikar Gustav Gnamuš, Nadjin oče. Ozko, za vrt neprimerno zemljišče ob hiši je umetnik ustvarjalno oblikoval z vnosom novih oblik, kamnov različnih velikosti in oblik ter z majhnim naborom rastlin. Bistvena so razmerja med temi sestavinami. Ob obilici vsebine ta vrt ponuja mnogo prizorov v vseh letnih časih.
Svojevrsten umetnik je tudi Primož Šinkovec, pa čeprav nima umetniške izobrazbe. Na vrtu blizu Ljubljane, ki meri skromnih 150 kvadratnih metrov, je ustvaril edinstveno združbo rastlin in železnih skulptur, ki nastajajo pod njegovimi rokami. Pri oblikovanju teh likov ga pogosto navdihujejo krogle, loteva pa se tudi živali in drugih tem. Kljub majhnosti je znal na vrt umestiti precej dreves in grmov, ki predstavljajo ozadje za njegove kovinske like.
Medtem ko lastnik prejšnjega vrta ustvarja oblike iz železa, jih vsestranski Miha Suliman Grudzinski oblikuje iz rastlin. Na njegovem obsežnem vrtu na Velikem Trebeljevu, ki smo ga Ambientih predstavili kar dvakrat, lahko občudujemo mnoge, z mirno roko oblikovanje grme. Gospod Grudzinski pa je zaslužen še za zanimivo zgodbo, ki priča o priljubljenosti naših oddaj. Ko smo lani spomladi v oddaji Ambienti predstavili Mihov vrt in o njem objavili članek, smo kmalu zatem v uredništvo prejeli elektronsko pismo iz tujine. Pisal nam je Ivan Grudzinski, ki je po dolgih letih iskanja prepoznal ime maminega brata, svojega strica. Z našo pomočjo je stopil v stiku z gospodom Miho in lani jeseni je širša družina Mihovega nečaka pripotovala iz Brazilije na prvi obisk v Slovenijo. Zgodba, ki se je začela z vrtom in zapisom v oddaji Ambienti, je nevede odprla prostor ponovnega srečanja. Vrt, ki ga je Miha vse življenje gradil kot prostor odnosa med človekom in naravo, je tako postal še nekaj več: neviden, a trden most med celinama. Med preteklostjo in sedanjostjo. Med samoto in ponovnim snidenjem z družino.
Večina vrtov pri nas nastane po zasnovi lastnikov, le majhen delež je strokovno načrtovanih vrtov. Med te spada vrt družine iz Kamnika, ki je za ureditev svojega vrta ob novi hiši poklicala krajinsko arhitektko Saro Peternel. Med željami lastnikov vrta je bilo tudi okroglo kurišče, okrog katerega je krajinarka postavila kamnito polkrožno klop, motiv kroga pa se ponovi na kamnitih pohodnih ploščah v trati, lučeh in okroglih prodnikih. Čeprav vrt ni prav velik, je Sara Peternel uspela vanj umestiti vse želje družine, ki na njem uživa tako podnevi kot ponoči.
Med najbolj priljubljene okrasne rastline gotovo spadajo vrtnice. Te ne manjkajo skoraj na nobenem vrtu, našli pa smo tudi nekaj vrtov, na katerih so prav rožni grmi osrednja vsebina. Med rožniki izstopa vrt v Ocizli, ki ga je za sestrično uredila strokovnjakinja za vrtnice Breda Bavdaž Čopi. Na terasasto oblikovanem zemljišču je mnogo vrtničnih grmov, ozadje jim predstavljajo kamniti oporni zidovi. Poznavalka se z vrtnicami rada obdaja tudi znotraj hiše, ki jo okrasi s šopki.
Zaključimo naš izbor vrtov desetletja Ambientov z vrtom, ki krasi izredno lepo obnovljeno vilo na Opčinah nad Trstom. Lastnik vile je k ureditvi novega vrta ob vili povabil znanega kraškega oblikovalca vrtov Boruta Benedejčiča. Pri snovanju vrta je oblikovalec upošteval dejstvo, da vrt sicer leži ob historični vili, vendar je hkrati vrt umestil v sodobnost. Izbral je rastline, primerne sredozemski klimi, dodal peščeno zastirko, značilno za njegove vrtove, in dal izdelati novo vrtno pohištvo iz moderne jeklene pločevine. Nastal je vrt, na katerem uživajo stanovalci nove-stare vile Wisteria.
Ta kratki izbor izmed več kot sto vrtov, ki smo jih predstavili v minulih desetih letih, zagotovo priča, kako pomemben ambient so naši vrtovi. Mnogim so pomembnejši od notranjosti njihovih domov. Od notranjosti naših bivališč pa se razlikujejo še po nečem: vrt lahko oblikujemo, a končno podobo si nadene sam. In ta se spreminja iz dneva v dan…
