Znamka keramičnih izdelkov KUSKUS ponuja širok nabor izdelkov iz gline, tudi takšnih, ki jih drugi oblikovalci morda v svojem naboru izpustijo. Med paleto krožnikov, skled in skodelic namreč navdušujejo tudi držala za ščetke, posodice za začimbe in stojalo za metlico. Ana Torkar Kus, katere spretne roke ustvarjajo lične keramične izdelke, je namreč mnenja, da je bistvo oblikovanja prav uporabnost.

»Vedno sem si želela ustvarjati izdelke, ki bi bili uporabni v vsakdanjem življenju. Ko oblikujem nov izdelek se vedno vprašam, če bi ga uporabljala tudi jaz. Večina izdelkov je nastala iz mojih lastnih potreb. Tako sem si na primer želela imeti posodico za sol in poper, ki bi bila zadosti lična in majhna, da bi imela lahko stalno mesto na mizi. Pri posodicah za zobne krtačke me je vedno motilo, da so se krtačke med seboj dotikale. Pri dveh majhnih otrocih in poplavi virusov v vrtcu se mi je zdelo nelogično, da cel dan pazimo, da se nekega virusa ne bi nalezla celotna družina, zvečer pa si bakterije in viruse veselo izmenjujemo s pomočjo krtačk. Tako sem naredila stojalo, ki krtačkam omogoča v tem času že tako opevano  socialno distanco,« pove Ana, ki je uporabnost združila z estetiko in ustvarila serijo nadvse uporabnih izdelkov. Pri tem se je spogledovala z minimalizmom in naravnimi materiali, saj ji izdelki iz umetnih mas niso ljubi, še manj pa nakupovanje le teh. Prav zato si uporabne kose najraje izdela kar sama, če ji seveda material in znanje to dopuščata.

Proces izdelave keramičnega izdelka se vedno začne s skico, potem pa kaj hitro preide v drugo fazo – izdelava prototipa. Kot pojasni Ana je potrebno izdelek najprej otipati, uporabiti, da lahko pri nadaljnjem oblikovanju upošteva tudi dodatne izboljšave: »Nekaj kar morda lepše izgleda ni nujno tudi uporabno. Nemalokrat pa proces začnem preprosto s kepo gline in pustim prstom in domišljiji prosto pot.« Rokovanje z glino jo je začelo privlačiti že v osnovni šoli, ko je pri likovnem pouku komaj čakala, da prično ustvarjati z glino.

»Živo se spominjam prvega stika z njo.  Za nalogo smo mogli izdelati poljubno žival in izbrala sem si kužka. Prav tako sem kot otrok oboževala igro z blatom, na Pokljuki, kjer sem preživljala poletne počitnice, sem ure in ure prebila ob mlaki in napajalnikih za krave ter packala in oblikovala stvari iz blata in gline. To so bili moja prva začetna srečanja z materialom,« se spominja oblikovalka.

Vez z glino se je za časa študija le še poglobila. Udeležila se je namreč delavnic v Etnografskem muzeju, nekajkrat pa je obiskala tudi mojstra Magušarja v Radovljici. Svoje znanje je izpilila z obiski tečaja oblikovanja na vretenu pri Anji Slapničar. Kmalu za tem si je kupila prvo peč, vreteno in si uredila lasten studio, v katerem ukvarja še danes.

»Sem bolj ali manj samouk, tako  da se učim iz lastnih napak ter eksperimentiranja in glina je medij, ki vedno znova preseneti, tako v dobrem kot v slabem smislu. Nemalokrat se namreč zgodi, da nek izdelek uspešno pripelješ čez vse faze oblikovanja, zalomi pa se v fazi žganja. Ob odpiranju peči se vedno počutim kot na božično jutro, nikoli ne veš, kaj te čaka,« pove z navdušenjem.

Pri oblikovanju si želi izdelke približati naravi, jih uglasiti z okolico. Kot pove sama, si prizadeva oblikovati izdelke, za katere bi se, če bi jih srečali v gozdu, zdelo, kot da spadajo tja. »Seveda pa bi ga vseeno hitro pobrali in z veseljem odnesli domov, ker bi vam bil všeč,« hitro doda.

Opaža, da je povpraševanje po unikatni keramiki iz leta v leto narašča, prav tako pa je vedno več tudi ustvarjalcev. »Vedno več kuharskih šefov ter restavracij želi svojo hrano ponuditi na unikatnih, ročno izdelanih krožnikih. Obiskovalcem želijo ponuditi celostno izkušnjo in ročno izdelana keramika, materiali, unikatnost igrajo pri tem pomembno vlogo,« pojasni Ana.

Porast pripisuje tudi vse večji ozaveščenosti ljudi, ki se zavedajo vrednosti ročno izdelanih lokalnih izdelkov: »Izdelki, s katerimi se obkrožimo, povedo veliko o nas samih, so del naše identitete. Nenazadnje pa vsak ročno narejen izdelek, v sebi nosi neko zgodbo ter energijo.«

Več: studiokuskus.si