Kakovost bivanja je tesno povezana z akustičnim udobjem, ki ga zagotavlja prostor, v katerem živimo ali delamo. Zvok je pomemben del našega vsakdana, vendar lahko prekomerni hrup negativno vpliva na naše zdravje, počutje in produktivnost. Zato je pri načrtovanju in gradnji stavb ključnega pomena, da posvetimo pozornost akustiki in izberemo ustrezne rešitve za zmanjšanje hrupa. Gradbeni inženir Maro Puljizević, ki se že več kot 17 let poglobljeno ukvarja z akustiko, predstavi najboljše rešitve za izboljšanje akustike v prostorih, kot je uporaba primerne mineralne izolacije v stenah, strehi in tleh. Z mineralno toplotno izolacijo, kot sta kamena in steklena volna, namreč dobimo tri koristi v enem materialu – toplotno in zvočno izolativnost ter hkrati tudi požarno varnost.
Viri hrupa
Hrup je vseprisoten, saj ga zaznavamo tako v urbanih mestih kot na odmaknjenem podeželju, v individualnih in javnih prostorih ter zunaj in znotraj stavb. »Osnovni zunanji izvor je prometni hrup, v Sloveniji je to hrup cest, letalskega prometa ali železniški promet. Ampak ne smemo pozabiti tudi na vire, ki so povezani z različnimi stroji, nameščenimi okoli nas. Od velikih industrijskih objektov, vetrnih turbin ali preprostih toplotnih črpalk, ki postajajo zelo kompleksen akustični problem sodobnega energetsko učinkovitega časa. In takšni nominalno majhni viri hrupa, kot je toplotna črpalka, lahko pogosto povzročajo spore med sosedi,« našteva Maro Puljizevič in nadaljuje: »Notranji viri hrupa pa so po navadi povezani z dejavnostjo sosedov ali z gradbeno opremo. Tipične sosedske težave predstavljajo glasni pogovori ali gledanje televizije, kar imenujemo zračni zvok. Drugi del hrupa povzročajo ljudje, ki hodijo po prostorih pod ali nad nami, in to imenujemo udarni hrup. Motnjo povzročajo še klimatske naprave, toplotni izmenjevalci, vodovodne instalacije, tudi hrup dvigala je eden najbolj motečih v večstanovanjskih stavbah.«

Vpliv na zdravje
Dolgotrajna izpostavljenost hrupu lahko vodi do stresa, motenj spanja, zmanjšane koncentracije in celo zdravstvenih težav, kot so povišan krvni tlak ali težave s sluhom. »Svetovna zdravstvena organizacija natančno določa akustiko oziroma hrup kot enega ključnih dejavnikov, ki škodijo našemu zdravju in dobremu počutju – od navadne utrujenosti do kroničnih bolezni srca. Na primer na kakovost spanja in počitka zlahka vpliva hrup, ki prihaja od sosedov ali zunanjega prometa. Na koncu smo utrujeni in razdraženi ves dan. Pri delu v pisarnah nas moti hrup sodelavcev in tudi priljubljeni aparat za kavo, kar vpliva na naš fokus in produktivnost. Zanimivo je, da se tudi v šolah otroci pogosto težko zberejo ali razumejo učitelje zaradi slabih akustičnih pogojev v učilnicah. Podatek Evropske komisije celo kaže, da ima vsak drugi Evropejec resne težave s hrupom,« pravi Puljizević.
Bi pomagal akustični certifikat?
Kot meni sogovornik, so zakonodaja oziroma tehnične smernice o akustiki v Sloveniji zelo dobro definirane in akustika arhitektom predstavlja pomembno vodilo pri projektiranju. Vendar moramo biti iskreni; še vedno je precej pogosto, da imajo ljudje akustične težave tudi v novih stavbah in v stavbah, ki so označene kot nadstandardne.
»Glavni vzrok teh težav vidim v razkoraku med realnostjo projektiranja in realnostjo gradnje. Zgradbe postajajo bolj zapletene, arhitekti so razigrani, oblike so kompleksne, materiali postajajo lažji in gradimo z manjšim t. i. varnostnim faktorjem. Ne smemo pozabiti tudi na roke za dokončanje zgradbe, ki povzročajo pritisk vsem vpletenim in danes vsi delajo pod velikim pritiskom – finančnim, tehničnim in vremenskim. In to pogosto vodi do napak pri izvedbi ali kar je še pomembnejše, pri izbiri materialov – torej prvotno načrtovani materiali se med gradnjo pogosto spremenijo na slabše. Ampak pozitivno je, da se pojavljajo pobude za uvedbo akustičnih certifikatov, torej podobno kot energetski certifikati, kar bi strankam pomagalo pri razlikovanju med nizkim in visokim zvočnim udobjem,« ugotavlja Puljizevič.
Premišljena gradnja
Zelo pomembno je, da objekte načrtujemo v skladu s specifičnimi akustičnimi pogoji lokacije. Torej ne moremo enako graditi domov, ki so oddaljeni, v vasi in tistih blizu glavnih cest, letaliških con in železnic. »Zgodba se začne z ovojem stavbe in dobro razporeditvijo prostorov. Kritične prostore, kot so spalnice, je vedno dobro umestiti stran od vira hrupa in uporabiti izolacijske materiale, kot je mineralna volna. Mineralna volna je eden redkih materialov, ki je dober toplotni izolator, odporna je proti požaru in je dober akustični izolator,« je prepričan sogovornik. Zaradi svoje vlaknaste strukture in elastičnosti ima mineralna volna izjemne lastnosti za absorpcijo zvoka, kar pomeni, da zmanjšuje širjenje hrupa med prostori, med etažami in preprečuje vdor zunanjega hrupa v notranjost.
Prednosti mineralne izolacije za akustiko:
- Absorpcija zvoka: Mineralna volna učinkovito absorbira zvočne valove, kar zmanjšuje odmev in izboljšuje akustično udobje v prostoru.
- Zmanjšanje prehoda zvoka: Uporaba mineralne izolacije v stenah, stropih in tleh preprečuje širjenje zvoka med prostori in med etažami, kar je še posebej pomembno v večstanovanjskih stavbah.
- Odpornost na vibracije: Mineralna izolacija zmanjšuje prenos vibracij, ki jih povzročajo mehanski sistemi, kot so prezračevalne naprave, dvigala in podobno.
- Trajnost in varnost: Poleg akustičnih lastnosti mineralna izolacija ponuja tudi toplotno izolacijo, požarno odpornost in dolgo življenjsko dobo, kar jo naredi vsestransko rešitev za gradnjo.
Uporaba mineralne izolacije v praksi
Prednost mineralne izolacije je v tem, da prihaja v različnih gostotah in oblikah. Lahko je zelo toga ali zelo mehka, zato je lahko vgrajena v različnih delih stavbe, tudi tam, kjer je dostop omejen. »Začnimo z zunanjo izolacijo, torej fasade in strehe. Mineralna volna se uspešno uporablja v vseh vrstah teh konstrukcij, v kontaktnih ali prezračevanih fasadah, na ravnih ali poševnih strehah. To je še posebej pomembno v Sloveniji, saj se mansarde vedno bolj uporabljajo kot bivalni prostori. Seveda je mineralna volna neizogibna sestavina notranjih gradbenih sistemov. Doseganje visokih stopenj akustičnega udobja brez mineralne volne je skoraj nemogoče, še posebej pri talnih konstrukcijah. Narava struktura mineralne volne, ki je elastična, mehka, absorbira zvok in učinkovito duši hrup, ki ga povzročajo koraki.«
- Notranje stene: Vgradnja mineralne izolacije v predelne stene zmanjša širjenje zvoka med prostori, kar je idealno za spalnice, pisarne ali konferenčne sobe.
- Stropi in tla: Izolacija med etažami preprečuje prenos hrupa, kot so koraki, premikanje pohištva ali glasba.
- Zunanje stene: Mineralna izolacija v fasadnih sistemih zmanjšuje vdor zunanjega hrupa, kot so promet, gradbena dela ali industrijski zvoki.
- Lesena masivna in skeletna gradnja: Na tem mestu posebej omenjamo pomen akustike pri danes zelo popularni leseni gradnji. Les namreč ni najboljši zvočni izolator, zato je treba pri tovrstnih konstrukcijah za akustiko posebej poskrbeti z drugimi materiali, predvsem z izolacijo. Mineralna izolacija bo pri tovrstni gradnji odigrala odločilno vlogo, saj je zraven tudi toplotni in protipožarni izolator.
Akustično udobje je ključno za kakovostno bivanje in delo. Mineralna izolacija je ena izmed najboljših rešitev za zmanjšanje hrupa in izboljšanje akustike v stavbah. Poleg tega, da zagotavlja tišje in prijetnejše okolje, prispeva tudi k energetski učinkovitosti in požarni varnosti. Pri načrtovanju ali prenovi prostorov je zato smiselno razmisliti o uporabi mineralne izolacije, ki bo dolgoročno izboljšala kakovost vašega bivanja.
Seveda pa so poleg izolacije dobrodošli še drugi ukrepi, ki pripomorejo k dobri absorpciji zvoka v prostorih. »Precej dobre izboljšave z zmanjševanjem odmevne narave samih prostorov lahko dosežemo tudi s posebnimi akustičnimi izdelki, kot so stenske ali stropne akustične plošče na osnovi mineralne volne. Včasih pa marsikateri hrup lahko rešimo že z zelo preprostimi dodatki, ki so poceni, kot so debele preproge ali navadne zavese,« sklene Puljizević.
Več >>> Knauf Insulation Slovenija
Sponzorirana vsebina