Menda med nami ni prav dosti takih, ki še nikoli niso bili v kakšni vinski kleti. Slovenija je pač ena od vinorodnih dežel, vinogradništvo pa eno od cenjenih kmetijskih panog. Posebno slikovite so vinske kleti na Krasu, tradicionalno izklesane v kamen, pod zemljo. A tako nenavadne vinske kleti, kot smo jo našli v Goriških brdih, menda ni nikjer drugje. Si predstavljate vinsko klet, v kateri bi dobili občutek, da ste v kapelici, v svetišču? Polkrožni oboki, svetloba prodira vanjo z neba, preprosta, izčiščena oblika, sledi dela človeških rok…

Mladi vinar Kristian Keber je tretja generacija vinarjev, ki izvirajo iz Krmina na italijanski strani Brd. Pri delu v vinogradu je spremljal očeta, znanje pa je dopolnil tudi v enološki šoli. Izbral je najbolj sonaraven način pridelave vina – biodinamično metodo. Dva hektara velik vinograd v lepi briški vasi Medani, ki ga je podedoval po noni, je potreboval novo klet. Kristian se je povezal z izkušenim arhitektom Markusom Klauro iz Celovca in skupaj sta počasi domislila vrsto izvirnih rešitev.

Breg ob cesti, sestavljen iz fliša, so odkopali in osnovno obliko treh polkrožnih apsid utrdili z betonskimi piloti. Ti so v kleti vidni med grobimi sloji fliša, saj je vinar želel, da tukajšnja kamnina daje svoj pečat kleti in hkrati zagotavlja ustrezno temperaturo in vlago.

Da ne bi klet kazila lepe krajine, so jo v celoti zasuli, le na vrhu so vidne odprtina za svetlobo, polžaste stopnice, ki vodijo vanjo, in odprtina, skozi katere pade grozdje med trgatvijo v sod.

Strop je oblikovan v kupolo. Obiskovalec ne more mimo vprašanja, ali so sledi majhnih deščic, ki predstavljajo teksturo kupole, ostanek opaža, torej ročno delo. Seveda, prav tako kot številni drugi elementi, kot so spiralno zavite stopnice iz kortena, velikanska vrata, ki zapirajo vhod na cesto, mrežaste rešetke na odprtinah za zračenje in viru svetlobe na vrhu osrednje kupole, lično izdelani hrastovi sodi, opremljeni s kolesci …

Klet je neločljivo povezana z ročnim delom. Kristian si jo je zamislil tako, da lahko vse delo opravi brez pomoči električne energije in vode iz vodovoda, brez umetne luči in le s pomočjo gravitacije. Sončna svetloba osvetljuje klet skozi luknjo v vrhu kupole, voda priteka v pipe iz rezervoarja, polnega deževnice, grozdje pade z vrha kleti po cevi naravnost v prvi sod. Fermentacija poteka s Kristianovo pomočjo, tako da z ročko obrača sode in pretresa grozdje med maceracijo. Grozdje preša ročno v stari, obnovljeni preši, ki jo je uporabljal še njegov nono.

V kleti vladata tišina in mir kot v svetišču. To Kristianu omogoča lažje, osredotočeno delo, zato je tudi vino lahko kar se da dobro.

Tri polkrožne dele kleti seveda takoj povežemo s triperesno deteljico, tudi zaradi imena kleti – Trifolium, kar je latinski izraz za to rastlino, ki odlično uspeva v flišu Brd. Kdor išče simboliko v obliki kleti, bo mogočno kupolo lahko primerjal z oblim belim socvetjem deteljice. A tako arhitekt kot vinar zagotavljata, da se pri snovanju oblike nista zgledovala po deteljici, ampak je oblika nastala organsko, glede na lokacijo in zahteve vinarja.

Vse zgoraj našteto ima še en skupni imenovalec – preprostost. Ta se odraža tudi pri naboru gradiv, ki sestavljajo klet: osnovna je opoka (kot v Brdih imenujejo fliš), beton, korten in les. Preproste so tudi oblike, večino zaobljene, brez ostrih kotov.

Vinska klet Trifolium je izjemna združitev arhitekture, narave in koncepta dveh prijateljev.

Arhitektura in fotografije: Lendarchitektur