V Sloveniji obstajata dva tipa stanovanjskega problema. Prvi problem imajo mlade družine, ki si dandanes le s težavo privoščijo lastno nepremičnino. Drugi (in malo manj očiten) stanovanjski problem pa je tisti, s katerim se soočajo starejše generacije - naši starši in stari starši, ki živijo v starih in prevelikih hišah. Mnogi se sami spopadajo s številnimi obnovitvenimi deli, ki pritečejo približno pol stoletja starim nepremičninam, življenje v prazni hiši pa za marsikaterega upokojenca pomeni tudi veliko socialno izolacijo.
V preteklih oddajah smo obiskali več družin, ki jim je skupno, da so si svoje domovanje uredili v podstrehi staršev in s tem ubili dve muhi na en mah. Poleg tega, da so s tem poskrbeli za svoj stanovanjski problem in ustvarili trdno medgeneracijsko simbiozo – stari starši lahko mimogrede poskrbijo za vnuke, ob tem pa se zavedajo, da je za njihovo udobno in varno starost poskrbljeno – so hkrati zajezili še razpršitev gradnje, ki vse bolj posega v enkratno slovensko krajino ter s tem zmanjšali tudi ogljični odtis svojega novega doma.
Še niste prepričani, da je sobivanje v hiši staršev odlična naložba? O življenju v mansardi smo povprašali tiste, ki tam živijo, pa arhitekte in strokovnjake za opremo mansarde.
Katja in Blaž sta si s hčerko uredila dom pod streho Blaževih staršev: “Veliko sva razmišljala v tej smeri, če preračunaš finance. Nekaj nepremičnin je že v najini družini – hiše starih staršev in najinih staršev – in skupaj kar nekaj nanese; zakaj pa bi midva šla v lastno gradnjo?” se odločitve spominja Katja.
Brez arhitekta ne gre
Katja in Blaž sta morala za ureditev podstrešnega stanovanja nekoliko poseči v konstrukcijo obstoječe hiše. Uredila sta zunanji dostop in na enem delu nekoliko dvignila streho; pri tem pa jima je pomagal prijatelj, arhitekt. Arhitekt je v načrtovanju adaptacije podstrehe nepogrešljiv, ne le zaradi tehničnega znanja, pač pa ker je pri izdelavi nove stanovanjske enote v obstoječi zgradbi vedno potrebno tudi pridobiti gradbeno dovoljenje.
Tako smo se napotili tudi po nasvet k arhitektom – in najboljši nasvet smo našli pri družini Granda, kjer sta si Nina in Matevž, oba arhitekta, uredila mansardo v hiši Matevževih staršev. Hiša je že prej prešla večjo adaptacijo – prej je bil to gospodarski objekt dedkove vrtnarije – in ko se je družina začela širiti, sta si na prej neizrabljenem podstrešju dom uredila še Nina in Matevž.
Svoj novi dom sta razdelila v tretjine: tretjina je namenjena spanju, preostali del pa bivanju. Ob adaptaciji sta bila v pričakovanju prvega otroka, zdaj, po sedmih letih, imata tri. Če bo kdaj nastala prostorska stiska, pravita, ima mansarda tudi to prednost, da pod slemenom vedno ostane nekaj neizkoriščenega prostora. Vsekakor sta nad staro strešno konstrukcijo, ki je nista menjala, navdušena: “Naju je ta stara konstrukcija navdihnila, želela sva jo imeti vidno, ker govori o tem, kako je streha sestavljena; to je les, star sto let, zdrav in kvaliteten – in to sva želela tudi pokazati.”
V streho sta posegla samo na enem delu: proti jugu sta stanovanje odprla v prelepo strešno teraso, kjer družina preživi večino prostih trenutkov. Steklena vrata, ki povezujejo stanovanje s teraso, ter strešna okna v mansardo prepuščajo obilo naravne svetlobe, ki spodbudno vpliva na zdravje, bivanje pa je prijetnejše. In ker je odmerjanje naravne svetlobe v mansardnih prostorih dosti zahtevnejše kot v klasičnem stanovanju, nam pri njihovem določanju poleg arhitekta prav pridejo tudi različne mobilne aplikacije, s katerimi lahko v 3D prostoru načrtujemo umestitev, število in tip strešnih oken v naši mansardi.
Oprema mansarde naj bo izdelana po meri
Kako pa je z opremo mansarde? Oglasili smo se pri oblikovalskemu paru, ki se je v strahu pred temačnostjo sprva odločil, da bo vsa oprema v mansardi bela.
Špela je vso opremo izrisala po svojih željah. Večina omar je vgradnih, s čimer je do zadnjega kotička izkoristila vsak mrtev kot stanovanja; s svojo belino pa se popolnoma zlijejo z volumnom podstrehe. Zato pa toliko bolj izstopijo posebni kosi pohištva – od elegantne jedilne mize, velike sedežne garniture in osrednjega kamina, ki so zaživeli v temnejšem odtenku.
V mansardi moramo biti pozorni predvsem na tehnične detajle
Ker je streha dosti bolj izpostavljena vremenskim razmeram kot fasada, je izjemno pomembno, da vanjo vgradimo samo kvalitetne materiale, ter da smo pozorni pri izvedbi detajlov. S tem se bomo izognili zamakanju, kondenzaciji, plesni, pa tudi pregrevanju in toplotnim izgubam. Pri izbiri strešnih oken izberemo proizvajalca s tradicijo, ki ima v svoji ponudbi poleg oken tudi druge rešitve – zunanja in notranja senčila, enoto za prezračevanje z rekuperacijo ter možnost avtomatskega in daljinsko vodenega odpiranja in senčenja. Tudi če se za vse te dodatke ne odločimo v trenutku vgradnje, bomo morda s časom uvideli, da so potrebni, saj nam lahko pomembno izboljšajo kvaliteto bivanja.
VELUX nudi vse to in še več – s sistemom VELUX ACTIVE lahko merite temperaturo, vlago in količino ogljikovega dioksida v posameznih prostorih, sistem pa (glede na vremensko napoved in skupaj z zbranimi meritvami) samodejno nadzira zračenje in senčenje in tako ustvarja kontrolirano in zdravo bivalno klimo.
Kam po nasvet?
Ker svojo mansardo urejate le enkrat, vsekakor izkoristite strokovni nasvet. Ponj se lahko obrnete k izbranemu arhitektu ali pa neposredno na podjetje VELUX, kjer strankam z veseljem pomagajo z brezplačnim svetovanjem – po telefonu, v salonu ali na domu.
Več: VELUX
