Tako kot modna industrija tudi pohištvena predstavlja veliko breme za naš planet. A če je zavedanje glede negativnih učinkov instant mode in poceni modnih znamk vse bolj razširjeno, se premalokrat zavemo, da tudi z nakupom novih in novih kosov pohištva prispevamo svoj delež k onesnaževanju in izrabi virov. Prav zato se tako v tujini kot pri nas vse bolj uveljavlja trend, ki v sodobne interjerje subtilno vključuje tudi ponovno uporabljene oziroma reciklirane pohištvene kose. Ne gre pa le za trenutno modno muho, temveč nujo, če želimo ohraniti naš planet za zanamce. V koraku s tem gre tudi Jerica Jerala, ki se je na nedavnem sejmu Ambient predstavila z znamko je.re.use.
Jerica Jerala je študirala arheologijo, a se je po končanem študiju le za kratek čas mudila v omenjenem poklicu. Po letih dela v zahtevnem poslovnem mednarodnem okolju pa si je zaželela boljšega ravnovesja med družino, delom in ustvarjanjem. Plod njene želje je znamka je.re.use, ki združuje lično prenovljene pohištvene kose.
Ideja o prenovi starih in dotrajanih kosov pohištva se je Jerici porodila iz lastne potrebe. Ko je pred leti urejala dom, si je želela vanj umestiti tudi nekaj starih kosov in dodatkov. V obdobju koronavirusa, ko so z družino več časa preživeli doma in je imela več časa tudi za brskanje po spletu, je prav tam naletela na profil številnih tujih ustvarjalcev, ki so se ukvarjali s prenovami, in tako dobila idejo, da tudi sama zaviha rokave. Na podstrešju sta že dlje časa samevali stari nočni omarici iz iverala in odločila se je, da ju prebarva ter ponudi naprej, saj jih sama ni potrebovala.
»Nato sem, če zdaj pogledam nazaj med objave in arhiv, samo sebe nekaj let omejevala in prepričevala, da za tako dejavnost ni povpraševanja ne kupcev, da se raje vsak sam loti prenove, kot pa da bi nekomu plačal za to. Minilo je nekaj časa, skozi pogovore in raziskovanje svojih želja pa sem se odločila odmisliti pričakovanja okolice in družbe. Našla sem se. Resneje sem se lotila dela, oglaševanja in registrirala osebno dopolnilno delo. Res mi je v veliko veselje ustvarjati, vsak kos je poseben izziv in to moje delo me resnično osrečuje,« danes o svoji poslovni poti, polni dvoma in izzivov, pove Jerica.
Tako se je lotila prenove iz lastne želje po ustvarjanju pohištvenih kosov za osebno rabo, dobri odzivi prijateljev in sorodnikov pa so jo spodbudili, da je sčasoma začela prenovljene kose ponujati tudi na različnih platformah. Po nekaj prenovah se je oblikovala ideja o je.re.use znamki, pod katero bi lahko prenovljene in kakovostne, v večini masivne lesene kose, ponudila širšemu krogu strank:
»V želji dodati novemu minimalistično opremljenemu modernemu prostoru en maksimalističen kos z bolj ali manj modernim pridihom. Moja filozofija je vezana tudi na skrb za okolje. V prihodnosti bomo morali vsi stremeti k zmanjšanju onesnaževanja, kopičenja nepotrebnih ‘smeti’, od kupovanja hrane v lokalnem okolju, z manj embalaže, do oblačil in opreme iz druge roke. Sama pridajam le majhen del s prenovljenimi kosi pohištva, ki jih je vredno ohraniti, ker so res kakovostni.«
Prvi izdelek, ki ga je izdelala, je bila starinska miza. To je že v srednji šoli našla na podstrešju hiše starih staršev in spomin na navdušenje, ki jo je takrat prevzelo, je še danes živ. Ušel ni niti njeni stari mami, ki je vnukinji pozneje, po nekaj letih, ko se je preselila na svoje, mizo podarila. Jerica se je tako lotila restavriranja brez kakršnegakoli predznanja. Za začetek je odstranila lesne črve, mizo kakovostno očistila in povoskala, miza, postavljena v dnevni sobi, pa ji še danes nariše nasmešek na obraz.
Pri njenem ustvarjalnem procesu jo navdihuje predvsem stik z materiali in neštete možnosti, ki jih ponuja vsak posamezen kos. Ker ima vedno na zalogi veliko pohištva, že ob izbiri razmišlja o različnih pristopih k prenovi, pri čemer pomembno vlogo igrata ohranjenost in vrsta lesa. Sčasoma je razvila prepoznaven slog, ki temelji na kombiniranju lesa, barve in raznolikih vzorcev. Vsak kos najprej zbrusi, zato, da lažje oceni njegove potenciale, čeprav se pogosto zgodi, da med postopkom spremeni prvotni načrt in se odloči za drugačen rezultat, kot je bil sprva mišljen. Zanjo je prenavljanje pohištva sočasen miselni in ročni proces, ki ji ponuja čas zase, odmik od vsakdanjih izzivov in pobeg od prehitrega tempa sodobnega življenja. Delo ji predstavlja obliko meditacije, pri čemer povsem pozabi na prostor in čas.
Ob široki paleti dokončanih izdelkov je seveda težko izbrati enega samega, ki bi ga izpostavila, a Jerica po dolgotrajnem razmisleku vendarle pove: »Vsak kos ima svojo zgodbo, zgodbo, kako je prišel k meni, ali zgodbo, kakšni so bili izzivi pri prenovi, kaj sem se naučila, pa tudi kdo mu danes nudi dom. Kos, na katerega najprej pomislim, pa je set dveh belih omaric z vzorcem, v lesu jesena. Kos mi je osebno najlepši od vseh prenovljenih do zdaj, in sicer zaradi preprostega razloga ‒ mislim, da sem ustvarila ravno pravšnje razmerje med ohranjanjem natur lesa in vzorčenjem. S svojo zaokroženo obliko je omarica mehka, čudovit vzorec lesa na zgornji plošči pa doda piko na i.«
Pri svojem delu si želi rasti na vseh področjih – v znanju, prepoznavnosti, prostoru ustvarjanja in tudi cenovno. V letu 2026 načrtuje odprtje s. p. ter nadaljevanje svoje začrtane poti, hkrati pa želi širiti zavedanje o pomenu ponovne uporabe. Z vsakim obnovljenim kosom se uči in razvija, uspešno zaključen projekt pa ji daje potrditev, da je na pravi poti. Največje zadovoljstvo ji predstavljajo zadovoljne stranke, tiste, ki jo spodbudijo izven cone udobja, in tiste, ki se znova vračajo po nove kose – želi si, da bi jih bilo čim več.
