Izdelki znamke Les Uniqum so točno to, o čemer priča že ime samo. Unikum. Unikat. Nastajajo v skrbnih rokah Primorca Marka Furlaniča, njegova velika ljubezen do lesa pa se odraža tudi v njegovih delih.

Običajno v začetku prispevka navedemo, s čim se ustvarjalec ukvarja poklicno ali katera je njegova smer študija, a pri Marku bi pri tem le tratili čas. Ta zgovorni Primorec je namreč v življenju poprijel za marsikatero delo, le znanja, ki ga je pridobil na avtokleparsko-kovinarski šoli, ni nikoli udejanjil v tovrstni poklicni panogi.

Vzporedno z delom pa ga je ves čas vabil les. Ta je bil že od samega začetka njegovo veliko veselje, njegova strast. Po letih dela v prevozništvu in menjavanja poklicev je zato sprejel odločitev, da se posveti tistemu, kar ima resnično rad – oblikovanju lesenih izdelkov.

»Odprl sem podjetje in počasi dokupil orodje. Doma sem si ustvaril manjšo delavnico, ki pa je kmalu postala premajhna. Vmes sem moral delo zaradi družinskih okoliščin za nekaj časa potisniti na stranski tir, a ko sem to obdobje prebrodil, je moje dneve spet zapolnila obdelava lesa. Kmalu sem moral poiskati večjo delavnico v Izoli,« o svoji življenjski zgodbi pove Marko, samouk, ki že več kot dve desetletji dela z lesom.

Že od samega začetka je imel željo po ustvarjanju unikatnih lesenih kosov. Takšnih, ki so resnično nekaj posebnega. Izdelkih, ki jih v klasičnih mizarskih delavnicah ne boste našli:

»Jasno mi je bilo, da se z navadnimi mizarji ne morem kosati. Sem namreč samouk, poleg tega sem imel od začetka na voljo precej manj orodja.«

Les ga spremlja že od zgodnjega otroštva, saj je že kot otrok rad ustvarjal z njim. Kot pravi sam, ga delo z lesom še danes pomirja. Izdelave različnih pohištvenih kosov iz lesa se je sprva lotil iz veselja, za hobi, ta pa je kaj kmalu prerasel v posel. Nič čudnega, stranke ga rade pohvalijo, saj se njegovo veselje do dela odrazi tudi na končnem izdelku.

In kateri les mu je najbližje? Med njegovimi izdelki boste našli tako eksotične lesne vrste kot domače, slovenske. Največ dela z orehom, pogosto tudi z oljko. Slednjo označi kot precej redko in delikatno, sploh če ni sušena pravilno.

»Lesno sorto pogosto določimo že v samem začetku, največkrat, ko pridem v stanovanje in vidim, katera vrsta lesa bi se najbolje skladala s preostalimi elementi. Pri tem upoštevam tudi želje stranke. Si želi kaj modernega? Nekaj tradicionalnega? Želijo si nekaj unikatnega, a pogosto niti sami ne vedo, kaj. Pri tem jim pomagam in jih usmerjam. Ko začutim, kakšne so njene želje, izdelek narišem in ga predstavim naročniku. Pri večjih projektih pa sodelujem tudi z arhitekti,« pove Primorec.

V navdih so mu stranke in prostor kot tak. Ob pogovoru z naročnikom poskuša razumeti njegove želje in potrebe, pri čemer mu pomaga tudi znanje izpred let, ko se je ukvarjal z bioenergijami. Pogosto pa ga inspirirajo tudi kosi lesa, ki mu križajo pot:

»Oljka je zaradi lukenj in nenavadnih oblik unikatna že sama po sebi. Seveda je pogosto težko dobavljiva, a sem v teh letih spletel mrežo dobaviteljev, ki jim zaupam. Včasih doma shranim nekaj kosov lesa, ki so mi zanimivi in jih, ko imam navdih, uporabim.«

V vseh teh letih je nanizal že vrsto uspešnih sodelovanj in projektov. Eden tistih, na katere je prav posebej ponosen, je bila prenova manjšega stanovanja v starem mestnem jedru Ljubljane, kjer so ob rušitvi odkrili star lesen strop (iz leta 1700). Restavriranja stropa se je lotil kar sam, saj je leta 2011 opravil certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije za mizarja – restavratorskega sodelavca. Dandanes je prav omenjeni strop glavna točka v stanovanju, ki takoj privlači oči obiskovalcev.

Posebej ponosen je tudi na projekt večje hiše, za katero je zasnoval pohištvo iz oreha. Večjih projektov je sicer v zadnjih letih nanizal še kar nekaj. In kako bi svoje znanje v prihodnosti rad še dopolnil?

»Največjo težavo mi predstavlja prostor. V prihodnosti bi rad imel lastno delavnico in ob njej showroom, v katerem bi arhitekt ideje izrisal, jaz pa bi jih uresničil. Rad bi, da lahko ljudje moje izdelke spoznajo tudi v živo,« pojasni Marko, ki bi lahko v prihodnosti moči združil tudi s hčerko, ki se je vpisala na študij notranjega oblikovanja.