Toplotno izolacijo po navadi namestimo na zunanjo stran objekta, kar je tudi najbolj smotrno. Vendar pa tega včasih ne moremo izvesti, na primer pri prenovah spomeniško zaščitenih objektov ali kadar ne smemo posegati v fasado. Takrat za prihranek pri ogrevanju in večjo toploto sten izvedemo notranjo izolacijo. Da pri tem ne naredimo več škode kot koristi, izberemo kakovostne izolacijske materiale in sledimo spodnjim napotkom.

Izolacijske folije so tanke in trpežne

Pri izoliranju sten, tal in stropov z notranje strani si želimo, da bi bile obloge čim tanjše, pa vseeno učinkovite. Zato izbi­ramo izolacijske materiale, ki imajo viso­ko toplotno izolativnost, kot so steklena volna razreda 032, penjen poliuretan, vakuumske izolacijske panele ali večslojne izolacijske folije. Zlasti slednje so zelo dobra izbira, saj so izredno tanke ter primerne tako za izolacijo sten, tal kot tudi stropov in streh.

Tanke izolacijske folije (Actis Hcontrol Hybrid ali YBS Super Quilt) za stene uporabljamo, kadar nimamo dovolj prostora za klasično izolacijo, med prednostmi pa naj omenimo, da ne povzročajo alergij, ne prepuščajo vode, so odporne na mrčes in glodavce ter prilagodljive za različne konstrukcije.

Folija Actis pozimi zadržuje toploto v notranjosti, poleti pa preprečuje pregrevanje.

Če ob sanaciji poleg izolacije sten izvajamo tudi izolacijo tal, za katera želimo ohraniti prvotno višino, lahko uporabimo vakuumske izolacijske panele VA-Q-TEC, debele 15 ali 20 mm, enakovredne 13 do 17 cm debeli izolaciji iz mineralne volne ter zlasti primerne za površine z vgrajenim talnim gretjem.

Parna zapora/ovira

Ko je toplotna izolacija položena, sledi naslednji korak, to je uporaba parne zapore ali ovire – folije, ki prepreči prehod vlage skozi izolacijo v zunanji zid. Za parno oviro/zaporo ni primerna folija, ki se uporablja za pakiranje živil ali za zaščito pri pleskarskih delih, pač pa mora biti folija izrecno izdelana za namen zadrževanja vlage oziroma mora biti v njenih tehničnih lastnostih naveden podatek o parapropustnosti (vrednost Sd ali μ). Primerne folije ponujajo vsi proizva­jalci toplotno izolacijskih materialov (Knauf Insulation, Ursa, Isover, Ampack…), če podatka o parapropustnosti ne najdemo v specifikacijah, gre najverjetneje za neprimeren izdelek.

Parno zaporo je treba na vseh stikih z zidovi, stropom, tlemi ter pri vseh prebojih zatesniti z tesnilnimi lepilnimi trakovi, če je v steni veliko instalacij, pa je smi­selno, da jih speljemo povrhu folije v tako imenovani instalacijski ravnini. Stenska obloga je zaradi tega 2 cm debelejša, vendar je izvedba bistveno enostavnejša.

Za strehe, strope in notranje stene je možno dobiti tudi parno zaporo in toplotno izolacijo v enem izdelku. To je folija Actis Hcontrol Hybrid, ki je sestavljena iz 9 plasti, vendar bistveno tanjša kot drugi izolativni materiali. Folija učinkovito zaustavi razpršitev vodne pare skozi konstrukcijo zgradbe in tako preprečuje možnost nastanka kondenzacije, je zrakotesna ter deluje kot ovira proti uhajanju zraka in toplotni konvekciji.

Detajli: špalete, vogali

Pravilno zaključevanje izolacije in folije je potrebno izvesti tudi okrog oken in zuna­njih vrat, s čimer preprečimo navlaženje in prepih. Če so okna nova, so v veliki večini pravilno vgrajena in dobro tesni tudi stik med okni in zidom, medtem ko pri starejših oknih tesnje­nje med okenskim okvirjem in zidom ni samoumevno, zato se nam – podobno kot pod stropom ali na vogalih –  zaradi toplotnih mostov začenjajo pojavljati težave z vlago.

Hladna površina betona ali zunanjega vogala hiše je tipična kritična točka za nastanek kondenza, prav tako strop pod balkonom. Na teh kritičnih mestih strop oblepimo s ploščami, ki preprečujejo kondenz na površini in razrast plesni. Takih plošč je več vrst (MULTIPOR, RENOPOR, PROMATECT MC …), vsem pa je sku­pna dobra toplotna izolativnost in spo­sobnost hitrega sušenja površine. Ker se plošče dobi tudi v majhni debelinah, jih brez težav lahko uporabimo na špaletah ali na stropih, kjer za debelejše obloge ni dovolj prostora, pomembno pa je, da skupaj z njimi uporabljamo tudi ustrezna sistemska lepila ter zaključne premaze.  

Obloga

Zadnji korak pri toplotno-izolacijski sanaciji so obloge notranjih sten. Najpogosteje uporabljeni oblogi sta lesen opaž in mavčne plošče, pri čemer imata oba materiala to dobro lastnost, da ob povečani vlagi v prostoru lahko vpijeta določeno količino vlage in jo spet oddata, če relativna vlaga v prostoru pade. Poleg tega imajo nekatere mavčne plošče, denimo Fermacell Greenline, še koristne dodatke, ki vplivajo na kakovost zraka v prostoru. Poenostavljeno povedano delujejo kot katalizatorji, ki učinkovito znižujejo količino škodljivih hlapnih substanc, ki se sproščajo v prostor iz pohištva, lepil, nekaterih barv in tekstila.

V prostorih z veliko vlage (kuhinje, kopalnice) obvezno uporabimo vodoodporne plošč, kot so Knauf Aquapanel, Wedi, Aquafire, Aquaroc in podobne, saj se navadne mavčne plošče zaradi močenja ob kadi, umivalniku in tuš kabini lahko zmehčajo in keramične ploščice začnejo odstopati. Ko odpade ena, pa bodo odstopile tudi sosednje ploščice.

Vsekakor pri toplotno izolacijskih oblogah velja, da če jih pravilno izdelamo, če je toplotna izolacija pod njimi dovolj debela in parna zapora pravilno izvedena, bo površina sten toplejša, kondenzacija vlage na njih pa bistveno manjša  oziroma jo bomo popolnoma odpravili. S tem pa bomo močno dvignili kvaliteto bivanja v objektu.

Za vse nasvete, kako pravilno izolirati stene, tla in strope z notranje strani, za pomoč pri izbiri pra­vega izvajalca in za nakup vseh potrebnih materialov se lahko obrnete na podjetje KALCER, s trgovinami v Trzinu, Mariboru in v Novem mestu. Veliko informacij najdete tudi na njihovi spletni strani www.kalcer.si ali jim pišete na info@kalcer.si

Sponzorirana vsebina