Mojstra plesnih odrov – in po novem tudi kmečkih gričev – sta svoji domačiji vdihnila poseben srčni utrip. Na posestvu, kjer se v vetru pozibavajo cvetlice in krošnje sadnega drevja, sta se lotila prenove hiše in zaživela v ritmu narave.

Njuna življenjska zgodba se bere kot filmski roman o strastnih plesalcih, ki sta iz giba ustvarila dom. Ona, Mariborčanka, prva Slovenka, ki je zaplesala na Broadwayu in v slovitem Radio City Music Hallu. On, Avstralec, ki je med drugim plesal z Lady Gaga in koreografiral za Roda Stewarta. Gordana Grandošek Whiddon in Trent Whiddon sta se spoznala med mednarodno turnejo z znamenitim šovom Burn the Floor – in od takrat svet preplesala skupaj.

Sanje o lastni kmetiji

Leta 2014, ko sta bila v Los Angelesu, ju je začela klicati drugačna, mirnejša vizija – življenje, prežeto z zemljo, lesom in mirom. »Že takrat sva razmišljala o ‘farm retreatu’, prostoru, kjer bi lahko ustvarjala, meditirala in dihala z naravo,« pripoveduje Gordana.

Ko sta se vrnila v Maribor, je njen oče povedal, da bo prodal družinsko domačijo v Kungoti. »To je bilo nepričakovano. Tu so živeli moji predniki že pet generacij,« nam zaupa. Ker je bila čustveno navezana na domačijo, je začela razmišljati, kako bi jo ohranila. »Ravno v tistem času so naju s Trentom povabili v britansko oddajo Strictly Come Dancing. Denar, ki sva ga takrat zaslužila, nama je omogočil, da sva domačijo odkupila. Kot bi bilo usojeno.«

Kar je zanetilo nov začetek

Stara hiša, v kateri sta si uredila prijetno bivanje, je dolgo stala kot tih spomenik družinske zgodovine. Ko danes stopimo v notranjost, se zdi, kot da vse diha v njunem ritmu – vrata so v vsakem prostoru drugačna, tkanina z živalskim potiskom krasi jedilni kotiček, les diši po domačem gozdu, v vazah se bohotijo pisani šopki.

Korenite prenove sta se lotila, ko je hišo pred dvema letoma zajel požar. »Na kamerah sva opazila, da nekaj ni v redu,« pripovedujeta plesalca. Ko sta prispela na domačijo, je bilo že vse v dimu.

Trent, vajen šolskih vaj gašenja iz Avstralije, se je spustil na tla pod dimno plast, se splazil do gasilnega aparata in ogenj pogasil še pred prihodom gasilcev. »Vse je bilo črno in uničeno – in hkrati pripravljeno na nov začetek,« povesta. Ker mojstrov nista mogla dobiti, sta se prenove lotila sama. »Tako sva ustvarila dom, v katerem je vsaka stvar najina – z dušo in zgodbo.«

Dom, ki diha z ustvarjalno noto

Hiša danes stoji kot kolaž starih spominov, novega oblikovanja lesa, barvanja in svežih idej. »Ogrevava se na drva,« pove Trent. »Imava svoj gozd, svoje sadje, zelenjavo, vino in viski. Samooskrba je zdaj moderna beseda, a midva jo živiva, pravzaprav so tako živeli že naši predniki.«

Njuno življenje poteka preprosto: kadar nista na plesnih odrih, filmskih snemanjih ali televizijskih šovih, se posvetita zemlji. Na domačiji med štajerskimi griči tudi veliko ustvarjata – Gordana v šivalnici, kjer nastajajo plesni kostumi, Trent pa v delavnici, kjer iz lesa oblikuje pohištvo.

Za kuhinjo je izdelal pult iz desk z domače kmetije. Miza je iz desetletja starega, rahlo ukrivljenega lesa in opremljena s kolesci, da jo lahko hitro odmakneta in zaplešeta v prostorni kuhinji. Lestenec nad mizo sta izdelala iz starega kravjega jarma, v spalnici pa visi lestenec iz pahljač, ki ga je oblikovala Gordana. Stari naslanjač, ki sta ga postavila v dnevno sobo, sta na novo oblazinila, ogledalo pozlatila in ga okrasila s pampaško travo.

Umivalnik v kopalnici je Gordana ustvarila iz lesenih nečk, premazanih z epoksijem, posteljo pa je Trent izdelal iz tramov, ki so nekoč nosili streho gospodarskega poslopja. »Les ima vonj časa,« pove Trent. »Ko ga obdeluješ, se z njim pogovarjaš. Zame je to meditacija. Kot ples – samo bolj tiha verzija.«

Vrt kot umetniška koreografija

Že ob jutranji rosi se Gordana rada odpravi na vrt. »Moj vrt ni po slovensko urejen, je bolj umetniški – malo rož tu, jajčevci tam, dinozaver ohrovt v kotu … vse pleše svoj edinstveni ples.« Za zastiranje tal uporablja karton in pokošeno travo, da zemlja zadrži vlago in ostane živa. »Tako ščitiva mikroorganizme in hkrati preprečiva plevel – preprosto in naravno.«

Na šestih hektarjih plesalca skrbita še za gozd, travnike, sadovnjak s 150 jablanami in manjši vinograd. Čeprav sta prepotovala svet in plesala pred angleško kraljico, princesami in številnimi zvezdniki, sta svoj drugi dom našla v ritmu zemlje. »To je ravnovesje, ki ga potrebujeva,« pove Trent. »Na odrih je življenje glasno, tukaj pa tišina postane najlepši aplavz.«

Korenine in zemlja

Oba se zavedata pomena korenin in subtilnih niti, ki jih vse življenje pletemo z družino. Na steni hodnika visi slika iz avstralskih suhih rož, zalitih z epoksijem – spomin, ki ga je Trent prinesel s seboj iz rodne dežele. Poleg je črno-bela fotografija Gordaninega dedka z voli na njivi. »To je naš spomin na vse, kar je bilo,« pravi. »In opomnik, da nam vse, kar v življenju potrebujemo, zraste iz zemlje.«

Ko zvečer skupaj s psičko Gigi sedeta pod brajdo, zrak diši po mirnem zadovoljstvu. Iz kuhinje se pritihotapi vonj po pecivu, Trent odloži orodje, Gordana obriše roke v predpasnik. Pogleda se srečata – in trenutek se spremeni v ples. Tokrat v tistega, ki ga narekuje življenje samo.


Fotografije: Jasna Amalija Marin, Gordana Grandošek Whiddon in Trent Whiddon, osebni arhiv