Vse, kar morate vedeti o zeleni strehi

Gradnja zelenih streh je stara stoletja, z njimi so prekrivali svoje hiše že Rimljani. Danes ta gradbena filozofija doživlja preporod. Bujno porasle zelene strehe zmanjšujejo stroške za ogrevanje in hlajenje, povečujejo pestrost živalskih vrt v urbanih okoljih in so naravni filtri za deževnico.

0

Že eden največjih arhitektov modernizma, le Corbusier, je trdil, da mora vsaka hiša naravi povrniti tisti koršček, ki ji ga je odvzela s svojo površino. Sam se je tega loteval z izvirnimi ravnimi strehami, na katere je postavljal luksuzne terase in prijetne zunanje kotičke za uporabnike hiše. Če bi bila v njegovem času tehnologija ravnih streh razvita tako kot danes, ne dvomimo, da bi tudi sam ozelenil marsikatero streho svojih vil. Danes je tehnologija tako napredovala, da je ozelenitev strehe s pravim sistemom zelo preprosta.

Zakaj je zazelenitev strehe dobra odločitev?

Če ravno streho dobro načrtujemo, ima veliko prednosti. Da bi se izognili zahtevnemu vzdrževanju, jo ozelenimo z rastlinami, prilagojenimi podnebju in količini deževja, izogibamo pa se rastlinam z zelo invazivnimi koreninami, kot je npr. bambus.

Zelena streha absorbira deževnico, razbremeni kanalizacijsko omrežje in tako omili poplave. Hkrati poveča življenjsko dobo strehe tako, da jo zaščiti pred vremenskimi vplivi, kot sta npr. toča in UV sevanje. Najpomembneje pa je, da zelena streha dodatno izolira vašo stavbo, s čimer pripomore k uravnavanju notanje temperature.

Zelene strehe v velikih mestih tudi preprečujejo pojav t. i. toplotnega otoka – pregrevanja urbane džungle, kjer so temperature lahko za celih 22 stopinj višje kot v bližnjih ruralnih naseljih. Takšno pregrevanje poveča potrebo po mehanskem hlajenju in s tem porabi tudi več elektrike, s čimer še dodatno prispeva k globalnemu segrevanju.

Še ena prednost pa je, da rastline na strehi nase vežejo škodljive izpuste – ne le ogljikov dioksid, pač pa kar 85% prašnih delcev iz ozračja. 

Na zeleni strehi lahko v nekaterih primerih organiziramo celo lasten urbani vrtiček, ki pripomore k trajnostnemu načinu bivanja in bolj zdravemu življenjskemu slogu, hkrati pa nudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim.

Kaj pa oblikovanje? Ali je lahko vsaka streha zelena?

Arhitekti izvedbo zelene strehe največkrat povezujejo z integracijo objekta v njegovo zeleno okolico. Objekti v brežini in takšni, ki ležijo v izjemni naravni okolici, so velikokrat pokriti z zeleno streho, da bi se čimbolj stopili z obdajajočo naravo.

Ko pomislimo na zeleno streho, nam najvrečkrat na misel padejo ravne strehe. Toda prav vsaka streha je lahko zelena – tudi takšna z zelo velikim naklonom. Potreba je le pravilna izvedba, o kateri si lahko preberete v naslednjem poglavju.

Kako je setavljena zelena streha?

Da bi zagotovili trajnost zelene strehe in preprečili morebitna puščanja, je nujno potrebno streho pravilno izvesti. Kot vse strehe, mora zelena streha predstavljati vodonepropustno membrano za objekt in zagotoviti potrebno odvodnjavanje. Hkrati pa mora zelena streha zagotoviti pogoje za rast raslin, ne da bi hkrati predstavljala preveliko orebemnitev za konstrukcijo objekta. Načeloma je streha izvedena iz naslednjih plasti:

Sloji zelene strehe Urbanscae, Knauf Insulation
  • podkonstrukcija je izvedena podobno kot ostali objekt: lahko je betonska, lesena ali pločevinasta. Z bitumenskim premazom mora biti primerno zaščitena pred vdorom vlage;
  • na vrh podkonstrukcije položimo parno zaporo in toplotno izolacijo, ki bosta poskrbeli za prijetno bivalno klimo v podstrešnih prostorih. Toplotno izolacijo dodatno hidroizoliramo;
  • nato sledi drenažna plast, ki poskrbi za odvajanje in zadrževanje vode;
  • drenažno plast zaščitimo s filtrom, ki preprečuje izpiranje substrata ter s protikoreninsko zaščitno plastjo, ki varuje pred mehanskimi poškodbami spodnjih plasti zaradi razraščanja rastlin;
  • šele na koncu pa pridemo do tistega, kar je vidno očesu: plasti substrata (količina je odvisna od tipa rastlin, ki jih želimo zasaditi in sega od nekaj centimetrov pa do enega metra) ter vegetacijske plasti
  • Če načrtujete zeleno streho z naklonom, večjim od 9°, potrebujete še protizdrsno plast, ki bo varovala substrat pred izpiranjem.

Glede na tip ozelenitve ločimo tri vste zelenih streh:

Ekstenzivna ozelenitev je med najbolj priljubljenimi, saj potrebuje zelo malo vzdrževanja. Je manj obremenilna za streho, saj so zasajene predvsem nizkorastoče rastline (rman, sivka, bor, trave, pušpani, perunike ipd.). Takšna streha potrebuje nego le do razrasta rastlin, primerna pa je tudi za strehe z manjšim naklonom. Strehe z ekstenzivno ozelenitvijo dodatno zaščitimo in okrasimo z zastirko, ki je lahko iz sekancev ali prodnikov. Ekstenzivno zazelenitev načrtujemo predvsem zaradi pozitivnih vplivov na lokalno klimo in v večini primerov takšna streha ni pohodna.

Intenzivna ozelenitev pa je na oko še privlačnejša, a zahteva enako nego kot vrta – gnojenje, obrezovanje, zalivanje … Za intenzivno zazelenitev so primerne grmovnice in nizkorastoča drevesa, kot so javor, bor, vrtnice ipd. Takšna zazelenitev je najprimernejša za bivalne terase, kjer resnično preživimo veliko časa in ki postanejo del našega bivalnega prostora.

Biotopska ozelenitev pa pomeni, da je vegetacijska plast le avtohtono, samoraslo rastlinstvo, kot so trave in mahkovi, ki ne potrebujejo posebne nege. Eno takšnih zazelenitev smo pokazali v majhni hobitski čajnici pri Slovenskih Goricah.

Zelena streha terja predhodni premislek in načrtovanje

Pred načrtovanjem je potrebno vedeti, če so klimatski pogoji primerni za gradnjo zelene strehe. Nato je potrebno zagotoviti tehnično ustrezno konstrukcijo strehe in prilagoditi statičnio izračun teži substrata. Ozeleniti je možno tudi starejše strehe, a je potreben podroben statični pregled in ocena nosilnosti izvedene strehe – ter po potrebi ojačitev konstrukcije.

Kakšna pa je cena zelene strehe?

Ker zelena streha potrebuje pazljivo načrtovanje, kvalitetno izvedbo ter seveda vse dodatne plasti, je njen začetni strošek 2- do 3-krat višji od stroška klasične kritine. Vseeno pa je dolgoročno pametnejša investicija, saj zaradi dodatnega sloja protivremenske zaščite zdrži tudi dvakrat dlje od klasične strehe. Zelene strehe zaradi svoje izolativnosti zmanjšajo stroške uravnavanja notranjo temperaturo: neka kandaska študija je pokazala, da že ekstenzivno zazelenjena streha s 15 cm substrata zamnjša potrebe po poletnem hlajenju za kar 75 %. V zakup pa moramo tudi vzeti dodatno zeleno površino, ki jo s tem ustvarimo zase in da z zeleno streho odločno prispevamo k bolj ekološko naravnanemu in trajnostnemu življenjskemu slogu. Investicija se tako na dolgi rok vsekakor povrne.

Kaj je prihodnost zelenih streh?

Zelene strehe so v nekaterih delih Evrope že uzakonjene na vseh novogradnjah. Tako je v Nemčiji odstotek zelenih streh kar 14-procentni. Tudi pri nas že obstajajo lokalne regulacije glede zazelenitve streh – v Ljubljani je potrebno zazeleniti strehe pri večjih objektih z ravnimi površinami. Eko sklad za izvedbo zelene strehe ponuja kredit s subvencionirano obrestno mero.