Brina Vizjak je po izobrazbi resda arhitektka, po duši pa raziskovalka. Ko tako osmišlja prostor in ustvarja skozi detajl, pa se njena pot skoraj venomer začne pri materialu. V tem primeru porcelanu. Interjerji so dandanes velikokrat slični in zato so prav osebni poudarki, ki jih lastniki vnesejo v prostor, tisti, zaradi česar postanejo pravi, naši. V ta namen je Brina oblikovala porcelanaste KROGLE, drobne fragmente osebnih zgodb.
Brina je po koncu študija na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo izkušnje nabirala v različnih studiih, kjer je spoznala, kako močno lahko prostor oblikuje človeka in njegove navade. Delo z naročniki je le še poglobilo njen pogled in jo nežno usmerilo na samostojno pot, nekje na presečišče arhitekture in oblikovanja.
Med študijem pa se ji je porodila ideja o oblikovanju drobnih izdelkov, ki s svojim pogledom popestrijo prostor, s svojo zgodbo pa naša srca. K temu jo je spodbudilo ustvarjanje v keramični delavnici Nike Stupica, kjer je nastala tudi njena prva porcelanasta krogla, kot pravi sama, nekakšna prababica današnjih. Nekaj časa je ideja mirovala, pozneje pa spontano spet oživela iz tihe praznine, ki jo je Brina pogosto začutila na belih stenah svojih naročnikov.
»Po prenovi ali vselitvi v nov dom namreč pogosto zmanjka energije za osebne poudarke v prostoru. Slike zahtevajo odločitev – velikost, barvno zgodbo, kompozicijo. Predmet brez osebnega stika redko vzbudi pravo bližino. Prav ta odsotnost intime me je spodbudila k razmisleku o drugačni rešitvi: o majhnih, tridimenzionalnih spominih. O predmetih, ki prostora ne zapolnijo, temveč mu tiho dodajo zgodbo. Ostajajo zadržani, ker so najlepši spomini namenjeni tebi – ali pa jih razkriješ šele, ko to začutiš,« pojasnjuje ustvarjalka.
Tako so nastale porcelanaste KROGLE – drobni fragmenti osebnih zgodb, v katere lahko skriješ listek in si po želji zapišeš trenutek, dogodek ali misel. Lahko jih združujemo v kompozicije, s čimer ustvarimo nam lasten zemljevid spominov. Z leti ga lahko spreminjamo, dopolnjujemo ali prestavimo na katerokoli steno. Krogle so torej živa struktura, ki raste skupaj z lastnikom.
To fleksibilnost omogoča enostavna montaža. Vsaki krogli je priložen žebljiček, na katerega kroglo na steni nasadimo. Postavitev je povsem osebna, za vse, ki nimajo spretnih rok, je priložena tudi podloga oziroma načrt, ki pomaga pri natančni razporeditvi in postavitvi kompozicije. Krogle so zasnovane modularno, zato jih lahko kadarkoli premikamo, dopolnjujemo ali postavimo na novo – tako, da kompozicija raste skupaj z nami. Ustvarimo jo tako, da sledi našemu ritmu, domu in energiji, ki jo želimo povabiti v prostor.
Kot pove Brina, ji ta pristop k oblikovanju ni tuj. Venomer najprej posluša. Prostor. Človeka. Material. Vsak namreč nosi svoj ritem, svojo zgodbo, svojo tišino. Ko jo zasliši, lahko ustvarja naprej. »Rada oblikujem stvari, ki imajo dušo – predmete, ki niso popolni, ampak iskreni. Ki se s časom spreminjajo, navzamejo karakter in postanejo del zgodbe lastnika,« pove arhitektka in doda: »Prostor zame ni statična kulisa, ampak živ organizem. Dihata skupaj: človek in prostor. Eden vpliva na drugega. Zato v vsak projekt vstopam osebno in iščem ravnovesje med estetiko, udobjem in funkcionalnostjo. Ljubim žive barve, naravne teksture in veliko zelenja; elemente, ki vnesejo toplino in življenje. Najlepši prostori so zame tisti, ki odsevajo navade ljudi, njihove rituale in drobne vsakdanje trenutke. Le tako lahko prostor postane resnično njihov.«
Kot pojasni Brina, KROGLE najlepše zaživijo na mestih, kjer pogled obstane. Na vhodu, ob prvem pozdravu, ob postelji, ko začnemo dan, nad delovno mizo, kjer preživimo velik del časa. Lepo se podajo v minimalistične interjerje, kjer postanejo subtilen, topel poudarek, kot tudi v s teksturami bogatih prostorih, kjer kot droben fragment uravnotežijo celoto.
KROGLE so izdelane iz porcelana, ki Brino že od nekdaj privlači zaradi nenavadne mešanice nežnosti in izjemne trdnosti. Kot spomin, ki ga želiš ujeti in obdržati. Kot pove, material v sebi nosi zadržano plemenitost, zaradi katere se k njemu vedno znova vrača: »Vsaka krogla je ročno izdelana. Izdelujem jih sama, z veliko pozornosti in občutka. Proces je počasen, intimen in zahteva popolno prisotnost. Prvi kosi so nastali v delavnici Uršule Oitzl Magister, ki ustvarja pod znamko Urchic Porcelan. Uršula je moj vzor in navdih; pokazala mi je, kako daleč lahko greš, ko materialu prisluhneš in mu pustiš, da vodi pot. Krogla spodbuja premišljen odnos do prostora in stvari, s katerimi se obdajaš — manj, a boljše; unikatno in osebno. Predmet, zasnovan z mislijo na dolgo življenjsko dobo.«
Kroglice nastajajo v serijah, ki jih Brina ustvarja z namenom, da kot majhne barvne družine delijo skupno energijo in zgodbo. Nobena serija ni popolnoma enaka. Barve se z vsakim valom rahlo premaknejo, se omehčajo, prelivajo druga v drugo – kot tihi dialog med odtenki. Barvna paleta je z vsakim mesecem obširnejša, trenutno pa je na voljo dvanajst barvnih odtenkov. Nastajajo tudi prve poslikane različice, ki dodajo še eno plast osebnosti.
»Barve vidim kot drobne poudarke v prostoru. Kot trenutke, ki razvedrijo še tako siv dan – teh je v zimskih mesecih v Ljubljani kar nekaj, ko megla ukrade sončne žarke. Kroglice pa nežno obudijo topel spomin,« pojasni ustvarjalka, ki želi tudi v prihodnosti znamko razvijati v sodelovanju s podobno mislečimi ustvarjalci, bodisi keramiki, ilustratorji ali ustvarjalci svetlobe. S tistimi, ki delijo občudovanje do materiala in prostora, saj najboljše ideje nastanejo v dialogu.
V nadaljevanju bi rada še naprej raziskovala obstoječo družino krogel, širila barvne serije in raziskovala prelive, ki so dovolj subtilni, a dovolj izrazni, da ustvarijo napetost v prostoru. Dodajala bo tudi poslikave, ki delujejo kot šepet osebnih zgodb – detajli, ki jih opaziš šele, ko prideš bližje. Pri tem pa ostaja ključnega pomena prostorski vidik. To, kako kroglice (o)živijo na steni, kako jih ljudje razporejajo, dopolnjujejo, kako jih podarjajo naprej kot del svoje zgodbe.
