Dandanes v zaprtih prostorih preživljamo več časa kot kdaj koli prej, po nedavni raziskavi v povprečju kar 22 ur dnevno! Pretirana ujetost med štiri stene vpliva tako na telesno kot duševno zdravje, to nam je večinoma jasno, ampak če bi želeli kvaliteto bivanja v svojih prostorih izboljšati, bi morali biti pozorni predvsem na dva vidika: svež zrak in naravna svetloba. Kako oboje zagotoviti v času, ko smo vse več doma?
Danes že vsi govorijo o zdravju in vsak zase meni, da za svoje zdravje naredi dovolj. Konec koncev vedno več denarja porabljamo za vodeno vadbo, za pametne ure, telovadno opremo in prehranska dopolnila, a vendar večino časa ostajamo v zaprtih prostorih. Proti številnim boleznim – diabetesu, raku, srčnim in avtoimunim boleznim – se borimo z zdravili in odrekanji, a le redkokdo ve, da je za zdravo delovanje našega organizma potrebna predvsem – sončna svetloba.
Vitamin D je le košček sestavljanke
Za razliko od umetne svetlobe se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne samo, da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena jakost, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Ta dinamika dnevne svetlobe je ključna informacija za človeško biološko uro, ki uravnava številne procese v telesu, med drugim spanje in budnost, nihanje telesne temperature, nivo različnih hormonov, nivo srčnega tlaka, pojavljanje lakote, celo narekuje naše razpoloženje. Če človeško telo ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, lahko pride do motenj cirkadianega ritma, kar negativno vpliva na naše zdravje in vodi v pojav bolezni kot so rak, avtoimune bolezni, diabetes, debelost in bolezni presnove.
Vodilna avtorica v raziskovanju epigenetskega oblikovanja, ki vleče vzporednice med človekovim zdravjem in svetlobo v grajenem prostoru, Deborah Burnett, pravi, da ima sončna svetloba enake učinke kot nekatera zdravila in poživila. Kako torej zagotoviti dovolj dnevne svetlobe v času, ko smo vse več doma? Burnettova odgovarja: “Svetlobo moramo pripeljati v naše prostore in se izpostaviti naravnemu ciklu dneva in noči.”
Ko gradimo in prenavljamo hišo, torej zasnujmo čim večja okna, ter prostor – če se le da – osvetlimo tudi od zgoraj. Za polno dojemanje dnevne svetlobe je namreč pomembno tudi gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru ter izmenjevanje svetlih in temnih površin; zenitalna osvetlitev pa je tudi do trikrat učinkovitejša kot fasadno okno, saj sprejema sonce skozi večji del dneva.
Prednost damo tudi razgledu, ki naj nam seže daleč in obsega tla, horizont in nebo.
Spanje zmanjšuje tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih rakavih obolenj
Informacije, ki jih prejmemo iz dnevne svetlobe, omogočajo pravilno delovanje naše biološke ure, ta pa uravnava tudi izločanje spalnega hormona, melatonina. Le-ta med drugim zavira rast in metastazo tumorjev ter nastanek metaboličnega sindroma, s tem pa tudi zmanjša tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen.
Dober spanec si zagotovimo tako, da smo čez dan čimbolj izpostavljeni naravni svetlobi. Spremembe v valovni dolžini svetlobe ob koncu dneva bodo namreč sprožile izločanje melotonina, zaradi katerega bomo hitreje (in trdneje) zaspali. Poskrbimo tudi za kvalitetno nočno senčenje oken in preprečimo svetlobi uličnih svetilk ali polne lune, da bi motila naš spanec.
Proti utrujenosti s svežim zrakom
Kako pa kvaliteta notranjega zraka vpliva na naše zdravje? Zadnje študije so pokazale, da je zrak v notranjih prostorih tudi do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega zraka: k onesnaževalcem iz okolja (izpuhi, smog ipd.) dodajmo še onesnaževala, ki se širijo iz strupenih snovi v prostoru (gradbenih materialov, čistil, pohištva, plastike in igrač), naše vsakdanje dejavnosti (kot so kuhanje ali sušenje perila v zaprtih prostorih) ter seveda dihanje: običajna štiričlanska družina samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčne bolezni.
Kako se spopadati s slabim zrakom v prostorih? Strokovnjaki priporočajo intenzivno zračenje večkrat dnevno z ustvarjanjem prepiha. Tako se bo zrak v prostoru zamenjal, ne da bi se ob tem ohladile stene in pohištvo, toplotne izgube pa bodo tako manjše. Zelo učinkovito je tudi zračenje z naravnim vlekom: s hkratnim odpiranjem nižje in višjeležečih oken se bo zrak hitreje zamenjal.
Priporoča se tudi vgradnja merilnikov vsebnosti vlage in CO2-ja, povezanih z avtomatiziranimi okni: ob previsokih vrednostih se bo prostor kar sam prezračil.
Ključ je v zenitalni osvetlitvi in rednem prezračevanju
Zanimiva je torej ugotovitev, da nam najboljše pogoje za zdravo bivanje (sončno svetlobo od zgoraj in od strani, razglede daleč na okoliško pokrajino ter učinkovito prezračevanje z odpiranjem zgornjih strešnih oken) ponujajo prav – do nedavnega spregledani in v večini stanovanjskih hiš neizkoriščeni – mansardni prostori.
Da so mansarde res prijetne za bivanje, se lahko prepričate v zgornjem videoposnetku ali pa si ogledate zgledno urejene mansardne prostore na povezavi.
Več: VELUX
