Divji urbani vrt

Le lučaj od centra Ljubljane je nastala hiša, ki privlači s svojim sodobnim izgledom. A tokrat nismo zašli vanjo, pač pa smo se ustavili že pred vrati, na skladni vrtni ureditvi, in si kar tu napasli vse čute in potešili naš apetit po lepoti.

0

Ko si predstavljam rajski vrt, si predstavljam prostor omamnih dišav, metuljev in čebel; prostor, kjer rastejo najboljši sadeži, ki se jih kar ne moremo nasititi; vrt, v katerem nas včasih navdušuje simfonija zelenih barv, spet drugič kompozicija barvne palete. Prostor, ki je hkrati divji in človeku prijazen. To je prostor, kjer lahko – tako otrok kot odrasel – obstane dolge ure, ne da bi mu postalo dolgčas.

Vrt na Galjevici je v svojem nezmotljivem (rajskem) slogu zasnoval krajinski arhitekt Mitja Škrjanec. Na majhni površini, na le 550 m2, je prepletel številne elemente – od vhodne zasaditve, preko zelenjavnega vrta v visokih gredah, zelenice za igro, mehko zasajenih robov, pa do letne kuhinje pod senčnico… In čeprav je elementov veliko, se zdi, da povsem organsko prehajajo eden v drugega, se med seboj povezujejo in dopolnjujejo.

Samozadostnost

V preteklih mesecih smo videli, kako veliko nam pomeni lastni zeleni kotiček – in še toliko bolj, če nam ta kotiček ponuja tudi lasten pridelek. Krajinski arhitekt se pošali, da družina, ki tu biva, na ljubljansko tržnico, s kolesom oddaljeno le nekaj minut, zdaj zaide le še turistično: ves sezonski pridelek jim namreč raste kar na lastnem vrtu. V visokih gredah tako najdemo začimbe, pa papriko in paradižnik, čebulo, por, solato, korenje, cvetačo, ohrovt, rabarbaro … Uporabne rastline pa so vključene tudi v zasaditve na drugih mestih vrta – na trati rastejo jablana, češnja in lipa; ob leseni ograji se pnejo maline, na pergolo se vzpenja kivi, na robovih pa najdemo še grede z jagodami … Družina vrt zaliva z deževnico, hrano pa velikokrat pripravi kar v unikatno izdelani letni kuhinji iz štokanega in krtačenega teraca. Kuhinjsko steno so obložili s keramičnimi ploščicami, ki so ostale iz opreme interierja in tako še dodatno poskrbeli za dom brez odpadkov.

A ta naravnanost k trajnosti ni pozitivna zgolj za družino, pač pa blagodejno vpliva na celotno mesto. Majhne zelene površine, kot so na primer zasebni vrtovi, so izjemnega pomena za zdravo življenje mesta in njegovih prebivalcev, saj ugodno vplivajo na mikroklimo, nudijo življenjski prostor številnim živalim ter vsrkajo meteorne vode: da blagodejnih učinkov preživljanja prostega časa v naravi sploh ne omenjamo.

Leseni detajli

Hiša je zanimiva predvsem zaradi lesenih detajlov na svoji fasadi, ki ščitijo družinsko intimo pred pogledi sosedov. Arhitekti so na teh izpostavljenih mestih predvideli ozelenitev, ki bo poleti senčila notranjost, pozimi pa prepuščala sončne žarke; odločitev o izbiri vzpenjavke pa so prepustili Škrjancu. Da bi dosegel enotno podobo in celovit izgled – ozelenitev je bila predvidena na vseh štirih fasadah – je izbral nezahtevno in hitro rastočo popenjavko akebijo z drobnimi dišečimi belimi cvetovi in listno strukturo, ki kot čipka ovije strogo geometrijo hiše.

Leseni detajli iz fasade pa tiho odzvanjajo tudi na vrtu. Poleg teraca, v katerem so poleg letne kuhinje izvedeni še drugi bolj urbani elementi vrta – korito, klop, tlakovci, – je les prevladujoč material. Elipsasta pot, ki ločuje trato od bujne zasaditve je tako izdelana iz kock kostanjevega lesa, z lesom so tlakovane terase, iz lesa so tudi senčnica, ograja in dvignjene grede.

Divjina, prekinjena z elipso

Škrjanec verjame, da je moč dobrega prostora v ustvarjanju praznine. Tu jo je zasnoval v obliki odprte trate, ki v prostor vnaša svetlobo, na njej pa se lahko prosto igrajo otroci ali pa se zbere širša družina. Ta elipsasta trata tudi poveže vse elemente vrtne zasnove, ki se nanizajo ob njenem obodu.

Vsak kos vrta zahteva tudi določeno stopnjo vzdrževanja – trata, grmovnice, drevesa, zelenjavni vrt -, a tudi to je del užitka, ki ga zasaditev ponuja družini. Vrt namreč celo leto vabi k prehajanju iz objema hiše v obilje vrta in družino spodbuja k celostni izkušnji narave – od preprostega opazovanja preko obdelave zemlje in okušanja njenih plodov pa do sezonskega obrezovanja, ki rastline obrzda, a jim hkrati da novo energijo za še bujnejšo, še bolj divjo rast.

Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec

Arhitektura hiše: AKSL arhitekti

Fotografije: Mitja Škrjanec

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *