Hiša Maše in Denisa Šketako, ki ju spremljamo na poti do sanjskega doma, je že skoraj pripravljena na vselitev. Kot sta nam zaupala, jima je hiša še bolj všeč od podobe, ki sta si jo pred dvema letoma izoblikovala v mislih.

Potem, ko so bile položene inštalacije in estrihi ter montirana toplotna črpalka, sta si Maša in Denis lahko vzela manjši premor, saj so se morali tlaki temeljito posušiti, preden so se dela lahko nadaljevala. Sušenje tlakov je v njuni hiši trajalo malo dlje, kot sta pričakovala. “Toplotna črpalka ima že vgrajen program za sušenje estrihov in postopoma segreva hišo na potrebno temperaturo. V najini hiši je bilo tako prvi dan sušenja 25, drugi dan 30, četrti dan 40 stopinj, potem postopoma spet 15 stopinj. Vse skupaj je trajalo okoli 29 dni. Misliva, da je zaradi gradnje v zimskem času sušenje na najini hiši trajalo malo dlje in je bila ta faza malo podaljšana.”

Les na fasadi kot pika na i

Večje delo v zadnji fazi projekta gradnje montažne hiše je izdelava fasade. Maša in Denis sta se odločila za dve barvi, poleg bele še za temno sivo.

Obloga iz sibirskega macesna.

Že ko sta izbirala barvo fasade na delovnem sestanku za pripravo PZI, sta se zavedala, da je občutek barve drugačen, če ga gledaš na majhnem vzorčku ali imaš pred očmi cel objekt. “Na sestanku so naju opozorili, da barva fasade vpliva tudi na doseganje pasivnih standardov, saj se temnejša hiša bolj segreva. Obstaja določena meja v intenzivnosti barve, do katere lahko greš, zato so nama dali v izbor le ustrezne odtenke. Izbrala sva temnejšo, ki nama je morda takrat delovala še malo presvetla, ampak zdaj na hiši pa je ravno pravšnja in je super,” se spomni Denis in oba z Mašo potrdita, da jima je hiša zdaj še bolj všeč kot na načrtih in renderjih.

Nišo na balkonu so oblekli v oblogo s sibirskim macesnom. “Ko so izvajalci položili še leseni del fasade, sem lahko le občudoval. To je spet dalo nek drug pogled na hišo. Tudi sosedje so bili navdušeni nad videzom, hiša deluje bolj naravno,” pove Denis, Maša pa ga dopolni: “Les daje neko toplino, ne gre samo za barvo.”

Polaganje velikih ploščic je bil izziv

Po fasadi je bila na vrsti keramika – polaganja ploščic pa se Maša spomni kot pravega izziva. “Spet sva malo  zakomplicirala z izborom največjih ploščic, ki so bile možne “ se posmeji. “Zaradi velikosti ploščic se je najin prvotni načrt nekoliko spremenil, da je postavitev keramike optimalnejša, in sva zato dokupila še nekaj ploščic. Med potekom namreč lahko nastanejo spremembe, ki jih strokovnjak z izkušnjami vidi, midva pa ne. Super je, da ti kot kupec lahko prisluhneš izkušenim mojstrom in se še med gradnjo lahko dogovoriš za neke spremembe. Lumar je pri tem zelo prilagodljiv in to nama je res všeč,” pove Denis in doda: “Pred izvedbo sem se malo bal pri ploščicah, kako bodo delovale skupaj, ker sva izbrala bele ploščice z vzorcem. Ampak je super izpadlo. Žila gre po več ploščicah s hodnika naprej v kopalnico, s tal gor na steno. Keramičar je res lepo ujel to žilo, tudi z upoštevanjem fug, to je natančnost do centimetra.”

Spremembe v postavitvi stopnic so potrebovale dodatno uskladitev

Ker so med gradnjo še nekoliko spremenili postavitev notranjih sten, se je spremenila tudi postavitev stopnic. Lumarjev podizvajalec je to takoj opazil in mlada investitorja povabil na ogled. “Ko sva prišla, sva mojstra dobila že z metrom v roki,” se spomni Denis in v smehu doda, da je imel v tistem času tudi precej več pogovorov z Lumarjevim vodjo gradbišča, njegovim soimenjakom.

Stopnice in LED-utori za osvetlitev.

“Vem, da je zelo zaseden, ampak me pomirja, ker vem, da bo kljub temu odgovoril na mojo e-pošto, ko bo lahko. Res je dobro, da se lahko zanesem na oba, na nadzornika gradbišča, ki je že montiral hiše, in na Lumarjevega vodjo gradbišča. Namesto da si v dvomih in potem sprašuješ po forumih. Tam dobiš veliko odgovorov, tudi takšnih, ki si nasprotujejo in te le zmedejo. Denis pa pride, pogleda in preda navodila izvajalcem ali pa kar sam prime za orodje in uredi kako stvar. Vidi se, da je rasel s tem delom, zato sem lahko kot investitor bolj miren.”

LED-utori za nežno ambientalno osvetlitev

Med našim pogovorom je bil dokončan prvi nanos notranje barve. “Če se izrazim v jeziku pleskarjev, so v prejšnji fazi pleskarji naredili ‘prvo roko’, zdaj pa je na vrsti še ‘druga roka’. Po prvem nanosu barve smo namreč delali še LED-utore za ambientalno osvetlitev. Zaželela sva si, da je na primer, če nekdo pride na obisk ali za nočni klepet, po hiši le nežna svetloba. Zdaj ko so utori v steni, bo treba še do konca pobeliti,” pojasni Denis.

Priporočila notranje oblikovalke

Vse več investitorjev se odloči tudi za vgradnjo nevidnih notranjih vrat, poravnanih s steno. Notranja oblikovalka jih je priporočila tudi Maši in Denisu, saj se tako bolje lovijo čiste linije. “Za tako rešitev je treba podboje vrat vgraditi v steno, da niso vidni. Ko pogledaš steno, je ravna, vrata ne izstopajo kot običajno. To sva morala narediti že v tej fazi, ko bodo vgrajena, pa bo keramičar prišel še enkrat, da na steno položi še zadnjo ploščico. Če bi se midva sama dogovarjala, bi bilo težko, pri Lumarju pa take posebnosti že poznajo in ustrezno prilagodijo vrstni red postopkov in izvajalcev,” pove Maša.

Maša in Denis Šketako.

Prav tako jima je notranja oblikovalka priporočila bele zaključne letve in mat ploščice, ki so manj občutljive na umazanijo. “Vse je bilo zelo premišljeno, vzorce ploščic sem si tudi odnesla domov, jih preizkusila na otip, kako se očistijo madeži in podobno,” pove Maša.

Zaključevanje pametnih inštalacij

Hkrati z drugimi zaključnimi deli se je v hiši nadaljevala tudi izvedba pametnih inštalacij. “V teh dneh je bil na objektu električar, ki mora v skladu s keramiko prilagoditi vtičnice in je tudi že začel priključevati naprave na kable pametnih inštalacij. Nekatere dele še čakamo, na primer žaluzije, ki bodo vezane na vremensko postajo, ampak mislim, da bo celotna pametna inštalacija končana do primopredaje hiše. Potem pa pridejo še programerji, ki bodo v te ‘možgane’ sprogramirali scenarije,” pove Denis.

Naloge kupca v zaključni fazi

Nekaj nalog v zaključni fazi čaka tudi še kupce hiš na ključ, kot pojasnita Maša in Denis: “Lumar postavi celoten objekt na temeljni plošči, naloga kupca pa so gradbena dela do temeljne plošče in druga dela na parceli.

Lumarjeve fasade so že v osnovi zavarovane s 30-centimetrsko fasadno izolacijo.

V tej fazi je treba poskrbeti še za cokel, ki ga Lumar sicer ponuja, vendar sva se midva odločila za izvedbo v lastni režiji.” Cokel je spodnji pas na zunanji strani ob vznožju hiše, pod fasado, in se od nje razlikuje tudi na videz. Je zelo pomemben del hiše, saj onemogoča širjenje vlage iz tal po stenah navzgor in daje zaščito pri morebitnih poplavah, hkrati pa tudi toplotno izolacijo. Šteje se kot del temeljne plošče, zato se kupci pogosto odločijo za izvedbo v lastni režiji oziroma ga izvede izvajalec temeljne plošče.

Filter za deževnico.

Njuna naloga je bila še speljati cevi od strešnih žlebov do zalogovnika za zbiranje deževnice, ki jo bosta uporabljala za WC kotličke, pranje perila, in podobno ter postaviti in ustrezno zavarovati zunanjo enoto toplotne črpalke. Tu Denis poda nekaj koristnih nasvetov: “Midva sva betonsko ploščo, na kateri stoji enota, najprej postavila prenizko, po nasvetu gradbincev pa sva jo povišala na 60 centimetrov. Tako je bolj zaščitena, če bi na primer zapadlo več snega in pred živalmi, ki bi lahko zašle vanjo. Nekateri se odločijo še za kovinsko ograjo, da jo zaščitijo pred krajami. Pomislila sva tudi na to, da je lepo skrita pred očmi z ulice in ravno prav odmaknjena od hiše, da ni motečih zvokov v hiši, hkrati pa dovolj blizu, da ne prihaja do toplotnih izgub.”

Zunanja enota toplotne črpalke, ki jo je treba primerno postaviti in zavarovati.

Nekaj del na zunanjosti ju še čaka, poskrbeti morata na primer za drenažo okoli hiše. Urejanja vrta pa se bosta verjetno lotila po zaključenih delih, ko bosta imela več časa za to. “Veliko stvari imava že pripravljenih in načrtovanih, tako da bo šlo hitro,” omeni Maša.

Šest mesecev od začetka gradnje do predaje

Vizualizacija hiše Lumar Primus-D 140 družine Šketako.

“Pravzaprav se zdaj vsi delčki počasi zlagajo skupaj in se izrisuje končna podoba hiše. Slika izpred dveh let, ko so nama naredili prve renderje, se zdaj zrcali v resničnosti. Lahko vidiš in si rečeš, to je zdaj to. Nisem zelo vizualen človek, težko si predstavljam na podlagi slik, ko stopim v prostor, pa mi je lažje. Končni videz je še boljši in za nobeno odločitev nama ni žal,” navdušeno pove Maša.

Več: Lumar