Majhen mansarden prostor, ki je bil prej odlagališče, ropotarnica in delavnica, se je lastniku Andreju sprva zdelo brez smisla prenavljati. A ob ženinem vztrajanju in prigovarjanju je nejevero počasi opustil. Njena vizija in načrti, ki jih je prispevala arhitektka Ana Gruden, so ga navdihnili, da ga je s svojimi mojstrskimi rokami spremenil v dom z edinstvenim čarom in toplino.

V Kopru smo naleteli na 30 kvadratnih metrov veliko stanovanje tik pod streho. Njegova rdeča nit so baloni, ki jih najdemo kot detajl v keramiki, zato ga je arhitektka Ana Gruden, ki je zanj pripravila načrt prenove, poimenovala kar Baloons.

»Prvotno stanje stanovanja je bilo takšno, da ko mi ga je žena pokazala, pol leta sploh nisem želel nič slišati o tem. Založeno je bilo, ni se sploh dalo razbrati, kaj bi lahko iz tega naredili. Potem pa me je s časom prepričala v to, da sva ga kupila in se lotila adaptacije,« pove lastnik Andrej.

Prenova je trajala približno dve leti, pri čemer se je sam lotil skoraj vsega. »Moral sem, najprej iz finančnega vidika, zatem pa sem pustil službo, da sem se lahko posvetil delu. Nekaj izkušenj sem imel, veliko pa sem jih pridobil kar med prenovo,« pove.

Posegov je bilo toliko, da jih je težko našteti. Na srečo je bila streha v dobrem stanju, narejene so bile medetažne plošče, od prejšnjega lastnika je ostala še ograja. Vse drugo je bilo treba izdelati na novo – stene, električno in vodovodno napeljavo, podest s posteljo. Veliko dela je bilo zlasti z izpostavljenim delom kamnite stene. Andrej je z nje stolkel omet in naletel na lep kamen, ki naj bi bil še iz časa gotike. Fuge je naredil po vzoru venecijanskega ometa. »To je ena takšna posebna tehnika, kjer se mešajo kalcit, apneno apno in kremenčev pesek. Nastane niansa, ki se zelo približa originalnemu stanju fuge,« pojasnjuje.

Kombinacija sodobnih elementov in kosov z zgodovino je rdeča nit stanovanja, poimenovanega Baloons.

Poseben projekt so bile tudi restavrirane kovane stopnice, ki jih je našel na italijanski spletni strani. Spominjale so ga na stopnice, ki jih je imela njegova nona, zato je takoj zgrabil priložnost in jih umestil v prostor. »Njihov izvor mi ni znan, predpostavljam, da so iz okolice Milana. So zelo stare, to pa vem zato, ker ko naredijo poln krog, ne dosežejo niti dva metra.«

Pri drugi opremi so stavili na živahnost in barvitost. Stena, ob kateri se po stopnicah povzpnemo v stanovanje, je odeta v nežno pastelno zeleno barvo in polna ogledal, ki povečajo prostor. Ob spalni podest so obesili markanten makrame, ki ima dve vlogi: po eni strani je dekoracija, po drugi pa zastre pogled v globino stopnišča. Za konec so dodali še zlate nianse, ki zaokrožijo stanovanje v celoto in mu podarjajo tudi eleganco. »Zlato smo uporabljali v ogledalih, v priboru, zavesah, lučeh. V bistvu smo želeli presekati to staromodno nit in dodati nekaj novega,« sklene lastnik. 

  • Arhitektura: Ana Gruden
  • Sodelavci: Marta Melada, Blaž Škorjanc

Fotografije: Vid Rotar