V okviru trajnosti so bile težnje v arhitekturi vedno bolj usmerjene v porabo časa, ko je stavba že vseljena. Torej na kar najmanjšo porabo energije in najmanjše izgube. V resnici pa kar ¾ vseh emisij zgradbe prihaja z naslova gradnje. Tudi to je eden od razlogov, zakaj se vse več ljudi odloča za gradnjo lesenih konstrukcij, ki imajo na okolje precej manjši vpliv kot nekateri drugi gradbeni materiali. Ampak ni le trajnostni vidik tisti, ki jih prepriča.
Biofilično oblikovanje ne vpliva blagodejno le na okolje, temveč tudi na uporabnika, saj upošteva človekovo naklonjenost do narave z uporabo naravnih elementov. Tudi lesa. Zato ni čudno, da praviloma ljudje v lesenih objektih bolje funkcioniramo. Študije poročajo o izboljšanju spanca, koncentracije in celo boljšem uravnavanju stresa. Umetni materiali, poleg neprimerne osvetlitve in slabe kakovosti zraka ter drugih dejavnikov, negativno vplivajo na naše počutje. To se lahko odraža z glavoboli, utrujenostjo in draženjem oči. Na srečo pa je zavedanje o tem vse bolj razširjeno, pomen zdravja pa upoštevan tudi pri načrtovanju in oblikovanju prostorov ter objektov. Med najbolj preprostimi načini za ustvarjanje človeku prijetnega bivalnega oz. delavnega okolja je vključevanje lesa tako v interier kot konstrukcijo objekta. Na Raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE poglavitno prednost bivanja v lesenih objektih, v primerjavi s klasično opečnato gradnjo, vidijo v psihološkem učinku.
Preprosto biti obkrožen z lesom
»Ljudje se ob lesu počutimo bolj sproščeno, domačno. To pa predvsem zaradi estetskih, vizualnih lastnosti lesa. Zgolj izpostavljenost lesu je dovolj, da se v prostoru počutimo prijetnejše. Tukaj se kaže moč lesa. Intervencije, ki sicer izboljšujejo počutje, so običajno individualne, naporne, časovno potratne in/ali drage (npr. psihoterapija, fizična dejavnost, meditacija). Izpostavljenost lesa zagotovo ne vodi do tako velikih učinkov kot takšne intervencije, ima pa poglavitno prednost, da lahko hkrati vpliva na veliko ljudi, ki jim za pozitivne učinke ni treba storiti ničesar, razen preprosto biti v prostoru, ki je opremljen z lesom,« pojasnjujejo.
Ljudje les vrednotimo drugače od drugih materialov. V nas vzbuja občutek udobja, topline in domačnosti. Všeč nam je njegova raznolikost. Les se med seboj razlikuje po vrsti, prisotnosti grč, barvi, teksturi in površinski obdelavi – nekaterim je estetsko blizu les, ki je videti skladen in harmoničen z le nekaj enakomerno razporejenimi grčami, spet drugim je ljubša razgibana površina z veliko podatki v obliki grč in razpok. Ena izmed raziskav, pri kateri sta sodelovala tudi raziskovalca Inštituta InnoRenew dr. Dean Lipovac in dr. Michael Burnard, je proučevala naklonjenost starejših odraslih iz Slovenije in Norveške do različnih zaključnih materialov pri ograjnih ročajih. Izkazalo se je, da so leseni materiali pri ljudeh vzbudili bolj prijetne občutke kot jeklo, tako na videz kot na otip.
»Ljudje imamo v genih zapisano afiniteto do narave«
Kot pojasnjuje dr. Lipovac, bi lahko razloge, zakaj nam je les tako ljub in domač, iskali v povezavi z naravo. Četudi živimo v mestih, želimo v svoja domovanja vnesti vsaj košček gozda, narave. Najsi bo to v obliki lesenega pohištva ali zelenih rastlin. »Najverjetneje zaradi dejstva, da je les naraven material. Ljudje imamo v genih zapisano afiniteto do narave. To se vidi v naši ljubezni do rastlin, hribov, vodnih teles (npr. morja). Nepremičnine s pogledom na morje so bistveno dražje od drugih. Dome in pisarne krasimo z rastlinami, še toliko bolj takrat, ko smo brez razgleda na naravo. Čeprav je v mestih prostor zelo cenjen in drag, ga veliko namenimo naravnim površinam, npr. parkom. V prostem času gremo v hribe ali na morje. In tako naprej. Sem spadajo tudi les in drugi naravni materiali. Pri izpostavljenosti lesu se v ljudeh najverjetneje vklopijo podobni mehanizmi kot pri izpostavljenosti rastlinam, morju in drugim elementom narave. Takrat se počutimo domačno, saj je bila narava dom človeške vrste skozi skorajda celotno zgodovino,« je prepričan sogovornik.
Prijeten vonj, stabilnejša notranja temperatura
Dejstvo je, da z vključevanjem lesa v interierju dom naredimo bolj privlačen za bivanje. Les ni le vizualno privlačen, temveč vpliva tudi na naše počutje in doživljanje prostora. Po nekaterih raziskavah sodeč naj bi prisotnost lesa v interierju zmanjševala stres in umirila utrip srca. Naravne toplotnoizolativne lastnosti lesa prispevajo k stabilnejši notranji temperaturi, kar lahko pozitivno vpliva na kakovost spanca. Nekatere raziskave so potrdile boljšo kakovost spanca pri ljudeh, ki spijo v lesenih sobah, ter manjši srčni utrip v primerjavi s tistimi, ki spijo v sobah, izdelanih iz drugih materialov. Toplotna stabilnost lesene hiše lahko pomaga uravnavati cirkadiani ritem telesa, kar zagotavlja bolj počitek in krepčilen spanec.
V eni od raziskav, ki so jih opravili raziskovalci Inštituta InnoRenew CoE, so 61 udeležencev izpostavili dvema pisarnama – ena je bila opremljena s pohištvom iz lesa, druga pa z belim pohištvom. V vsaki izmed sob so udeleženci preživeli 75 minut, ob tem pa bili izpostavljeni posnetku, ki je v njih vzbudil raven stresa. Izkazalo se je, da imajo udeleženci v prostoru, opremljenem z lesenim pohištvom, nižjo povprečno raven kortizola (op. stresni hormon). Seveda to področje ostaja široko odprto za dodatne raziskave, a dejstvo je, da vsi rezultati govorijo v prid lesu. Morda se odgovor za našo naklonjenost lesu skriva tudi v hlapnih organskih spojinah, ki jih sprošča les v prostor. Les namreč sestavljajo najrazličnejše organske snovi, ki se sicer na vrsto lesa in njegovo poreklo razlikujejo. Ena od teh ‒ terpeni je bistvenega pomena za vonj zraka v prostoru. Terpeni naj bi imeli možnosti izboljšanja razpoloženja, prav tako pa naj bi pripomogli k sprostitvi in krepitvi imunskega sistema. Kljub temu je treba paziti na koncentracijo organskih spojin v prostoru in kakovost zraka, saj bi v prekomernih koncentracijah lahko prišlo do neprijetnih učinkov draženja oči ali dihal.
Les vpliva tudi na doživljanje in občutja najmlajših
V naši oddaji smo prikazali tudi številne slovenske vrtce, ki so v zadnjem času vse pogosteje v celoti izdelani iz lesa. Kot nam je razložila ena od ravnateljic, ima ta na otroke pomirjujoč učinek, prav tako pa jih privlačijo bogata struktura materiala, grče in prijeten otip. S tem se strinja tudi dr. Lipovac z Inštituta InnoRenew, ki poglaviten razlog za vse večjo uporabo lesa pri gradnji vrtcev vidi v tem, da ima tudi sicer les vse pogosteje glavno vlogo pri objektih javnega značaja. Pa tudi v tem, da se ljudje vse bolj zavedamo pomena sobivanja z naravo in se k temu vse pogosteje vračamo.
»Pred desetletji smo bili kot civilizacija osredotočeni na nekakšno osamosvojitev od narave. To se je videlo (in se še vidi) npr. v velikih betonskih stavbah, v plastičnih igračah, v sintetičnih tekstilnih materialih. Zdaj se ta naravnanost počasi, a vztrajno spreminja. Želimo si vse več naravnega, kljub pomanjkljivostim, saj ocenjujemo, da so te pomanjkljivosti odtehtane s prednostmi. Lesene igrače so v splošnem manj trpežne, a dotik in pogled na les odtehtata to pomanjkljivost. Volnen pulover je bistveno dražji in občutljivejši od poliestrskega, a je občutek volne vreden tega. Lesena miza se bo slabše borila s skodelicami kave, a si jo kljub temu želimo. Skratka, vse kaže, da se investitorji in arhitekti začenjajo navedenega zavedati, to pa prenesti na najbolj ključen element naše družbe ‒ naše najmlajše ‒ malčke. Dodaten razlog, ki ga vidimo, pa je seveda vzdržnost, saj so leseni objekti okolijsko bistveno bolj sprejemljivi kot objekti sicer,« pove sogovornik, raziskovalni asistent v InnoRenew CoE.
Kakovostnih raziskav, ki bi neposredno raziskovale vpliv lesa na otroke v vrtcih, v inštitutu še niso zabeležili, a po sorodnih raziskavah sklepajo, da se otroci v lesenem interierju počutijo vsaj za odtenek bolj sproščeno, mirno, zadovoljno. Morda so celo bolj pozorni in bolj zmožni nadzorovati svoja čustva in impulze.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
