Les je zelena prihodnost Slovenije

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ima zaradi svojega lesnega bogastva neizmerne možnosti za razcvet energetsko varčne in okolju prijazne (zelene) industrije. Da je les material, na katerega gre staviti v prihodnje, pa je potrdil tudi 1. dan slovenskega lesarstva, virtualni dogodek, ki sta ga 11. novembra 2020 organizirala SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj v sodelovanju z Lesarskim grozdom Slovenije.

0

V okviru dogodka so med drugim z nagovori nastopili gospodarski minister Zdravko Počivalšek, Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija, ter tudi tuji strokovnjaki, kot sta Patrizio Antonicoli iz CEI Bois in Petri Heino iz finskega Ministrstva za okolje. Njihovo sporočilo je bilo jasno: les je zelena prihodnost Slovenije in tudi Evrope.

Uvodni nagovor Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Foto: STA/Nebojša Tejić

V pozdravnem nagovoru je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek povedal, da je cilj Slovenije do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 mio m3 letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno in število zaposlenih na vsaj 15.000. »Zato podprimo slovensko gospodarstvo in uporabimo slovenski les. To je naš naravna, zelena, danost, ki nam bo prinesla izjemno strateško in konkurenčno prednost« je dejal.

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo. Foto: STA/Nebojša Tejić

Sledil je nagovor Danila Antona Ranca, generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo, ki je opozoril, da je pomembno, da les prepoznamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent ter da mora predelava lesa potekati tam, kjer nastaja. »Tako bomo ustvarili delovna mesta na podeželju in oživili lokalno gospodarstvo, kar bo omogočilo enakomeren razvoj regij«, je poudaril, medtem ko je dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija, posebej izpostavil promocijo lesa, ki ga agencija skupaj z ministrstvom izvaja že od leta 2013.  »V tem času smo organizirali veliko število različnih odmevnih dogodkov, konferenc, seminarjev, razstav, gospodarskih delegacij, skupinskih sejemskih nastopov, showroomov, predstavitev in delavnic ter TV oddaj za različne ciljne skupine. Z njimi si prizadevamo za pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu.«

Dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja, SPIRIT Slovenija. Foto: STA/Nebojša Tejić

O vplivu koronakrize in svetovnih trendih na področju lesa je spregovoril Patrizio Antonicoliiz CEI Bois, Evropske konfederacije lesnopredelovalne industrije. Poudaril je, da se moramo osredotočit na zeleno okrevanje po pandemiji in spremeniti evropski lesnopredelovalni sektor v resnično zeleno, odporno in digitalno industrijo, za prilagoditev hitrim spremembam. »Povečati moramo pričakovanja potrošnikov in inovacije, medkulturna povezovanja ter z zelenimi tehnologijami podpreti in spremljati Evropski zeleni dogovor.«

Petri Heino iz finskega Ministrstva za okolje pa je predstavil program za pospeševanje lesene gradnje na Finskem. V Nacionalni energetski in podnebni strategiji imajo predvideno spodbujanje gradnje lesa za dolgoročno shranjevanje ogljika, zmanjšanje ogljičnega odtisa gradbenih materialov in izboljšanje materialne učinkovitosti gradnje. S tem želijo do leta 2035 postati ogljično nevtralna, do leta 2025 pa vodilna država v krožni ekonomiji.

Okrogla miza “Priložnosti zelene industrije”. Foto: Matjaž Očko

V okviru dogodka so potekala še številna strokovna predavanja, mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva in lesene gradnje ter opreme in okrogla miza z naslovom »Priložnosti zelene industrije«, na kateri so udeleženci razpravljali o  aktualnih temah, kot so politike in ukrepi države na tem področju ter o vlogi lesa pri blaženju podnebnih sprememb. Strinjali so se, da bo za večji preboj na področju slovenske lesne industrije potrebno povečati količino doma predelanega lesa, najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke, zagotoviti ustrezno izobražen kader, doseči ustrezne zakonodajne spremembe ter večjo ozaveščenost širše javnosti o prednostih lesa in lesenih izdelkov tako za posameznika kot za družbo.

Nenazadnje je teh prednosti veliko, od tega, da les veže nase CO2 in tako znižuje emisije toplogrednih plinov ter pripomore k blažitvi podnebnih sprememb, do tega, da je v njegovem objemu res prijetno bivati. Les ponuja najboljšo mikro klimo, saj je toplotno izolativen in energetsko učinkovit, uravnava relativno zračno vlažnost, ne ustvarja škodljivih hlapov, ima prijeten vonj, znižuje srčni utrip ter s svojo neponovljivo strukturo ter unikatnim videzom uporabniku vedno znova omogoča dragocen stik z naravo.

Dogodek se je zaključil s podelitvijo 3. nacionalne nagrade za Naj leseno gradnjo 2020, o kateri bomo pripravili tudi poseben prispevek.

Več informacij: Podjetniški portal agencije SPIRIT

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *