Najbolj domiselni paviljoni na Expo 2020

Najstarejša svetovna razstava na svetu, Expo, se zgodi le vsakih pet let, organizira in gosti pa jo vedno drugo mesto. Njen namen je predstavnike različnih držav združiti na enem mestu, poskrbeti za mednarodno povezovanje ter izmenjavo informacij in inovacij. Lani je čast mesta gostitelja pripadla Dubaju, zaradi razglasitve epidemije pa je bila razstava prestavljena na letošnje leto. Tako so imele države na voljo dodatno leto časa, da so pripravile svoje predstavitvene paviljone in - kot pričakovano - niso razočarale.

0

Raje les kot beton

Kot gradnik številnih paviljonov je prevladoval les kot trajnostna alternativa betonu. Slednji je namreč zadnja leta na udaru kot eden večjih onesnaževalcev v gradbeni industriji – ne le, da se za tono armiranega betona v ozračje spusti kar 80 kg CO2, pač pa problem predstavljajo tudi betonski odpadki, ki nastajajo med gradnjo oziroma ob rušenju stavb.

Slovenija je za razstavo pripravila zanimiv ovalen paviljon z lesenim kupolastim ostrešjem in ozelenjeno fasado. Les za ostrešje je bil pripeljan iz Slovenije, s tem pa so puščavskemu mestu, kjer gradnje z lesom skorajda ne poznajo, pokazali preprostost in udobje gradnje s tem trajnostnim materialom. Paviljon, ki so ga zasnovali Robert Klun, Sandi Pirš in sodelavci, smo obiskali tudi z oddajo Ambienti – posnetek si lahko ogledate na povezavi

Tudi Finci so na razstavo pripeljali svoj les, le da so leseni interier prekrili s posebno tekstilno fasado, ki spominja na sneg. “V Združene arabske emirate in v Dubaj smo želeli pripeljati le delček finske narave,” pove ustanovitelj arhitekturnega biroja JKMM Architects, Teemu Kurkela, ki je podpisal ta čutno izstopajoč paviljon, ki se namesto v trg in ulico zapira vase. Snežna opna se na vhodu odpre le malo, kot beduinski šotor – arhitekti so želeli s tem nagovoriti tako finsko kot arabsko nomadsko kulturo. Ko vstopimo skozi zaveso, pa nas ovijejo topli, organski, v celoti v les oblečeni prostori, ki nas pripeljejo v razstavni prostor, posvečen finskemu tehnološkemu napredku. Cilj je pokazati, kako preplet narave in tehnologije ustvarjata srečo – Finci so namreč v mednarodni lestvici sreče lani zopet dosegli svetovni vrh.

Tudi Britanci so tokrat nepričakovano posegli po lesu: umetnica Es Devlin je zasnovala veliko skulpturo iz križno lepljenega lesa, ki deluje kot velik LED displej. Na njem se prikazuje računalniško generirana poezija, ustvarjena iz besed, ki jih v sistem vnašajo obiskovalci paviljona. “Sistem uporablja napreden algoritem strojnega učenja, ki generira kolektivno poezijo. Paviljon je hkrati izraz kulturno raznolike Velike Britanije, v kateri sem odrasla, ter rastočega zavedanja, kakšno vlogo imajo algoritmi pri oblikovanju naše prihodnosti,” to pomembno tematiko, ki skoraj nezavedno usmerja naš vsakdan – od nakupovalnih vzgibov do naših majhnih in večjih odločitev -, opiše umetnica. “Paviljon ne gosti razstave – je razstava,” še zaključi.

Klimatska diverziteta v objemu puščave

Veliko držav se je v Emirate odločilo s seboj prinesti nekaj svoje lokalne klime, ki seveda močno vpliva na lokalne odločitve glede varovanja biodiverzitete, boja proti globalnemu segrevanju in samozadostnosti. Trajnostnost je namreč poleg Mobilnosti in Priložnosti glavna tema letošnjega Expa.

Singapur je v puščavski Dubaj vnesel pravo malo džunglo – studio WOHA je za zasnoval paviljon v poklon bujni naravi otoške države ter njihovi zeleni politiki. Paviljon je samozadosten, tekom svoje šestmesečne uporabe pa se bo zanašal le na sončno energijo.

Nizozemci so v svoj paviljon vstavili impresiven stožičasto-oblikovano vertikalni vrt – kjer voda, energija in užitne rastline ustvarjajo svoj lasten biotop.

Švicarski paviljon, zasnovan kot v ogledala oblečena nadstrešnica, bo obiskovalca po dolgi poti vodil po virtualnem sprehodu po Švici, kjer se morajo med drugim prebiti skozi gosto meglo, da dosežejo vrh ‘gore’, s katere se nato razkrije spektakularen 360° razgled na vrhove švicarskih Alp.

Foto: bureau^proberts

Avstralci pa so v Dubaj pripeljali kar svoje lastno muhasto nebo – nad paviljonom, zasnovanim kot razgibana avstralska pokrajina, namreč visi zanimiva senčnica iz med seboj povezanih vertikalnih aluminijastih plošč. Podnevi bo nadstrešnica vabila s svojo senco, zvečer pa bo oznanjala dogodke s svetlobnimi efekti, ki bodo posnemali avstralske nevihtne oblake.

Brazilski paviljon pa je zasnovan kot lahka membrana, ki visi nad velikim, a plitkim bazenom. “Kot v času poplav, ko reka Rio Negro v amazonskem nižavju prestopi svoje bregove, tako v brazilskem paviljonu poplavljamo Dubaj,” povedo v arhitekturnem studiu Ben-Avid. Membrana podnevi senči in ščiti vodo, ponoči pa – osvetljena – navidezno zalebdi nad odsevno vodno površino. Številne video projekcije, glasbeni gostje, ter gosta vlaga in posebne dišavnice nas v mislih prestavijo v kulturno in naravno bogastvo brazilskega pragozda.

Santiago Calatrava se predstavlja kar z dvema paviljonoma

Priznani španski arhitekt, Santiago Calatrava, ki ga najbolj poznamo po njegovem Mestu umetnosti in znanosti v Valencii, je za Expo 2020 v Dubaju zasnoval paviljona za kar dve državi – za Združene arabske emirate – gostiteljico svetovne razstave – in za sosednji Katar.

“Paviljona sta si različna v obliki in v ponujeni izkušnji: paviljon Arabskih Emiratov se zgleduje po sokolovem letu, medtem ko se paviljon Katarja pokloni državnemu grbu z dvema prekrižanima sabljama. Oba paviljona sta tako simbolno povezana z bogato zgodovino in kulturno dediščino držav.”

Če boste v naslednjega pol leta obiskali Dubai, gotovo ne smete spregledati veličastnega paviljona Arabskih emiratov, ki se nahaja v sami srčiki razstavišča. Calatrava ga je oblikoval kot ‘simbolno interpretacijo gibanja’. Paviljon, visok 27,8 metra, se zaključi v velikansko gibljivo streho, ki jo sestavlja 28 ‘kril’, ki se lahko odprejo vse med 110 in 125 stopinjami. Znotraj je paviljon oblikovan v minimalistični organski obliki, ki nas spominja na kakšno scenografijo znanstvenofantastičnega filma, z okroglim strešnim oknom, pod katerim se nahaja večnamenski avditorij.

Stavbo obkroža krajinska ureditev s kar 5600 različnimi avtohtonimi rastlinami in 80 vrstami dreves.

Katar je s svojim paviljonom presenetil na drugačen način – pri arhitektu ga je namreč naročil le pet mesecev pred odprtjem razstave. To je pomenilo ekspresno projektiranje in izvedbo. Arhitekt je kot inspiracijo vzel grb Katarja (dve prekrižani sablji, na katerih počivata tradicionalna barka in otok s palmo) in vse te motive interpretiral na sodoben način.

Paviljon je oblikovan kot dinamična, zvezna oblika (jadrnica); ob njej pa stoji visoka skulptura (sablji), strop v notranjosti pa je oblikovan čipkasto (palmini listi). Paviljon se razteza na 960 m2, v notranjosti pa najdemo dve galeriji in razstavni prostor, ki obiskovalca vodijo skozi preteklost, sedanjost in prihodnost države.

Prejšnji članekHotel Triangel: nova podoba in novo ime nekdanjega penziona Špik
Naslednji članekHiša, kjer ruševine bivajo v harmoniji s sodobnim
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *