Vodnik po prvih spomladanskih vrtnih opravilih

Znašli smo se v tesnobnem času - in takrat ni boljšega, kot zaposliti svoje misli in roke z naravo. Njeno sporočilo je namreč jasno: po dolgem mirovanju se vrne življenje. Zato vam svetujemo, s katerimi opravili začeti čim prej in s čim raje še malo počakati.

0

Pognojimo

Čeprav je gnojenje z gnojem najbolj učinkovito – ne le, da v zemljo iz njega prodirajo hranljive snovi, pač pa zemljo tudi rahlja, poskrbi za zadrževanje vode, gredico pa lahko hrani tudi do tri leta -, pa je za gnojenje z gnojem spomladi že prepozno. Le-to ima lahko celo negativne učinke, saj rastlinam jemlje dušik, potreben za rast, oziroma požge koreninice mladim poganjkom. 

Zato se spomladi raje odločimo za gnojenje s kompostom. Kompost bogato zadelamo z vrtno zemljo. 

A kompost in gnoj nista edini organski gnojili: v gredico lahko zadelamo tudi rastline, ki so v zgodnji spomladi zrasle na njej (še posebej učinkovite so metuljnice), oziroma vrt redno zalivamo z vodo, v katero smo za več tednov namočili rastlinske ostanke. Najbolj hranilna bo voda s koprivami ali gabezom. 

V vrtnem centru lahko kupimo tudi drugače pripravljena organska gnojila, v briketih na primer. S kemičnimi mineralnimi gnojili gnojimo le, če smo s testom dokazali velik manko katere od hranilnih snovi.

Pletje

Vrt moramo na novo sezono pripraviti tudi s pletjem. Plevela se bomo najlažje znebili ročno, tako, da ga s korenino vred izpulimo iz prsti. Če je le možno, se ne poslužujemo herbicidov.

Poškropimo

S škropljenjem lahko naredimo več škode kot koristi, zato se pred uporabo kateregakoli fitofarmacevtskega sredstva tem nujno posvetujte s strokovnjakom. Izberemo ekološko škropivo, ki ne bo škodilo ne okolju ne nam. Spomladi najpogosteje škropimo proti listnim ušem, košenilji, polžem, praškasti plesni in listni rji. 

Ščipanje vršičkov

S ščipanjem vršičkov bomo zagotovili, da se bodo trajnice v času rasti še bujneje obrasle. Vršičke rastline odščipnemo pri vrhu in ponavljamo, dokler se rastlina v notranjosti ne obraste. Podobno storimo tudi z obrezovanjem žive meje.

Sadimo

Spomladi se lotimo sajenja okrasnih in sadnih dreves in grmovnic, aromatičnih rastlin, trajnic in iglavcev. Če še nismo, posadimo spomladanski česen in čebulček, bob in vrtni grah. Marca lahko na prosto posejemo tudi solato. Vreme bo primerno tudi za presajanje zelja, cvetače in brokolija. S sajenjem paradižnika, paprike in jajčevca počakajmo še nekaj mesecev – neučakanci pa se lahko lotite vzgoje sadik, ki se razvijajo približno dva meseca. 

Obrezovanje drevja

Obrezovanje spodbuja razvoj vitalnega in zdravega rodnega lesa ter poskrbi, da v notranjost krošnje pride dovolj svetlobe in zraka. Čeprav bi tudi neobrezano drevo obrodilo, z obrezovanjem zagotovimo zdrav in sladek plod, marsikdaj pa se lahko s pravilnim obrezovanjem tudi izognemo boleznim – in s tem škropljenju.

Z obrezovanjem ne hitimo – spomladi obrezujemo le mlado drevje. Ko se odprejo brsti, obrežemo slive, češnje, višnje, breskve in marelice. Glavni, zeleni rez, bomo opravili poleti.

Vzdrževanje trate

Pred pričetkom rasti trave je potrebno rušo sprva očistiti vsega odpadlega listja in odmrle trave. Nato jo prezračimo z vertikulatorjem, ki z zarezami v zgornjo plast trate odstrani odmrle dele trave, mah in plevele. Morda bo sredina marca za prezračevanje že prepozna – če se tega opravila nismo lotili že pred prvo rastjo trave, pred zračenjem trato najprej pokosimo. Potem povaljamo tla, s čimer zagotovimo, da se koreninski sestav trate bolje sprime s prstjo. To storimo le na ustrezno pripravljenih in rahlih tleh – valjanje ilovnatih ali težkih tal bo naredilo več škode kot koristi. Na koncu trato še pognojimo z gnojilom, ki naj bo bogat s fosforjem, kalijem in mikroelementi.

Balkonski vrtiček

Tisti, ki imate radi z rožami ovenčane balkone, lahko v teh tednih začnete z balkonskimi zasaditvami. V cvetličarni se oborožite s potrebnim materialom in izberite barvno kombinacijo cvetlic, s katerimi boste okrasili svoj dom. Pazite na to, da boste izbrali prave rastline – pelargonije, petunije in vodenke imajo na primer raje sončno lego, medtem ko so fuksije, begonije in koprive raje v senci.

Na balkon lahko spomladi prinesemo tudi rastline v koritih, ki so prezimile v notranjosti – a pazimo, da jih ne izpostavimo prevelikemu temperaturnemu šoku oziroma premočnemu soncu. Naj vas ne skrbijo malce hladnejše noči – le-te bodo rastlini dale signal, da se je začela pomlad in s tem rastna sezona.

Terasa

Najprej se lotite tlaka. Les, ploščice in tlakovce očistite z visokotlačnim čistilcem. Les nato premažite z zaključnim slojem po izboru; najbolje mu bodo deli premazi na osnovi olja. Iz garaže ali shrambe prinesite vrtno pohištvo, ga očistite in obložite z okrasnimi blazinami – tem več, tem bolje.

Svojo teraso letos okrasite z velikim številom rastlin v koritih. Zadnje čase so še posebej priljubljeni aranžmaji različnih okrasnih kopriv; v lončke pa lahko zasadite tudi kakšno užitno rastlino – nakodrano zelje ali jagode, na primer.

Fotografije: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *