Trajna: trajnostni pristop k uporabi invazivnih rastlin

Razumevanje je ena ključnih komponent oblikovanja. Razumevanje družbe, samega problema in posledično iskanje rešitev. Trajna je organizacija, ki počne prav to. Teži k trajnostnemu upravljanju z okoljem, saj se zaveda, da le primeren odnos do le tega privede do najboljših oblikovalskih rešitev. V zadnjem času sta se Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza, pogonski motor društva Trajna, osredotočila na invazivne rastline in njihovo trajnostno obravnavo.

0
Foto: Klemen Ilovar

Trajna je nevladna organizacija, ki raziskuje možnosti sodelovanja med različnimi živimi bitji in išče načine za spodbujanje harmoničnih odnosov v vsakem obravnavanem kontekstu. »Trenutno delujemo na področju problematike invazivnih rastlin. Skušamo ozaveščati o tem, da bodo prav te v tudi v prihodnosti sestavni del naših ekosistemov, zato se nam zdi smiselno, da se jih naučimo uporabljati. Verjamemo, da je prav, da razumemo, zakaj so se pri nas pričele razraščati in se naučimo trajnostnega upravljanja z degradiranim okoljem, v katerem se navadno pojavljajo ter se z njimi naučimo sobivati,« pojasni Gaja.

Zanimanje za invazivne rastline je vzbudilo srečanje v okviru bienala za oblikovanje BIO50, na katerem je gostoval tudi poznavalec divjih rastlin Dario Cortese. Predstavil je tudi invazivne rastline, ki rastejo na Fužinah, in opozoril na njihov obstoj ter uporabo. Tudi mestna občina Ljubljana je prepoznala priložnost v predelavi biomase invazivnih rastlin v uporabne izdelke in nekaj let kasneje osnovala projekt Applause – od škodljivih od uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev.

Bistvo projekta Applause je miselni preskok, da invazivne rastline niso le škodljive, temveč lahko postanejo ob primerni uporabi izjemno uporabne. Društvo Trajna je sodelovalo pri tri leta trajajočem projektu, katerega koordinator je bila Mestna občina Ljubljana.

»Razmišljali smo o aplikaciji krožnih ekonomij na nivoju mesta, tako smo obravnavali tudi invazivne vrste dreves. Andrej je imel nalogo, da razvije 20 prototipov lesnih izdelkov iz invazivk. Serija prototipov je zajemala tudi načrtovanje DIY pohištva. V okviru projekta bi se tako vzpostavila javna lesena delavnica, kjer bi Ljubljančani lahko sami ustvarjali z lesom. Že v samem začetku projekta smo spoznali, da invazivna drevesa, ki so se razrasla po Ljubljani, niso kar vsa za posekat. Na dolgi rok gre tako za projekt, ki spodbuja dialog o rabi teh vrst, ne gre pa za izdelavo velikih serij pohištva. Skupaj z oddelkom za lesarstvo Biotehnične fakultete smo raziskovali, kako se obnaša les posamične vrste, kdaj so uporabni in kakšne so njegove karakteristike. V okviru projekta je tako nastal katalog odprtokodnih načrtov pohištvenih kosov,« pojasnjuje Gaja in dodaja, da so se s projektom prijavili tudi na milanski teden oblikovanja v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Bili so izbrani, a je načrte prekrižala pandemija.

»Želeli smo predstaviti invazivne rastline v drugačni luči. Radi bi, da bi ljudje vse bolj strmeli k samooskrbi, prav tako pa bi bolj razumeli pomen teh dreves v urbanem okolju,« dodaja oblikovalka.

Projekt, ki je požel veliko zanimanja ima tako ogromen potencial, a njegova prihodnost ostaja neznanka: »Ob trenutni situaciji je prisotne veliko negotovosti. Resnično težko je načrtovati za vnaprej.« Društvo Trajna je prisotno tudi v Kraterju, ustvarjalnem laboratoriju, ki je vzklil v gradbeni jami.

Krater je začasen produkcijski prostor, ki vključuje delavnico za ročno izdelavo papirja, lesno delavnico in mikolaboratorij, kjer raziskujejo inovativno uporabo gob. Eksperimentalni prostor je nastal ob sodelovanju Društva za permakulturo Slovenije, društva prostoRož in društva Trajna. Kasneje sta se pridružila še oblikovalec Rok Oblak in Zavetišče za zavržene rastline.

»Trije laboratoriji v sklopu Kraterja nam bodo omogočili eksperimentiranje z materiali in rastlinami. Gradbena jama, v kateri stoji laboratorij je že slabih trideset let zaraščena z invazivnimi rastlinami in tako kot nalašč za naše delovanje, saj želimo vzpostaviti dialog z okoljem, ki nas obrašča,« pojasni Gaja.

Vizija je, da Krater postane prostor medvrstnega srečevanja, ki bi ob pomoči bogatega programa izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti ponudil poligon za eksperimentiranje s sonaravnimi načini proizvodnje, oblikovanja ter izmenjave dobrin v prestolnici.

Foto: Zavetišče za zavržene rastline

Laboratorij je že vzklil zanimive projekte in zamisli. Porodila se je namreč ideja o Zelenem zavezništvu, projektu društva Trajne in Zavetišča za zavržene rastline. »Ob selitvi Zavetišča za zavržene rastline v Krater je nastala ideja o oblikovanju kolekcije daril iz rastlin, ki niso tako priljubljene. Tako je nastala kolekcija čestitk iz Notweed papirja iz invazivnih rastlin. V ponudbo smo vključili tudi rastline iz druge roke, ki jih neguje Zavetišče za zavržene rastline. V Ljubljani namreč primanjkuje trajnostne cvetličarske ponudbe, zato se nam je zdelo pomembno, da s kolekcijo naših daril na to tudi opozorimo. V sklopu ustvarjalnega laboratorija želimo v prihodnosti združiti še več trajnostnih slovenskih oblikovalcev,« zaključuje oblikovalka.

Okolju prijazno in trajnostno usmerjeno delovanje lahko podprete z nakupom katerega izmed darilnih paketov, ki jih najdete v albumu na Facebook strani Zavetišča za zavržene rastline. Voščilnice in rastline lahko ob predhodnem dogovoru prevzamete tudi v Zelenem zatočišču v podhodu Ajdovščina, voščilnice pa društvo pošlje tudi po pošti.

Več: trajna.com

Prejšnji članekPrenovljena mansarda, obsijana z dnevno svetlobo
Naslednji članekKerrock: povabite ga v svojo kuhinjo in kopalnico
blank
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *