Med vsakodnevnim pospravljanjem kuhinje v odtok splahnemo marsikaj. Ne le, da s tem onesnažujemo okolje, pač pa zmanjšujemo tudi pretočnost naših vodovodnih napeljav. Na katere nepridiprave je potrebno biti najbolj pozoren?

Kavna usedlina: vodovodarji so si edini – mleta kava je tista, ki največkrat zamaši kuhinjski odtok. Kavno usedlino lahko vržete med bio odpadke, še bolje pa bo, če jo postrgate na kompost.

Foto: Unsplash

Olje in maščobe: preden se lotite pomivanja posode, vso maščobo odlijte v posebni zbiralnik (tetrapak, plastenko …), nato pa jo pravilno (po navodilu vaše službe za ravnanje z odpadki) zavrzite.

Foto: Pixabay

Riž in testenine: povsem normalno je, da nam med pomivanjem posode zrna riža ali koščki testenin uidejo v odtok. A tu se kopičijo, v vodi se napihujejo in prej ali slej zasmrdijo ali celo popolnoma zamašijo odtok. Pred pomivanjem zato dobro postrgajte krožnike in posode, na odtok pa namestite zaščitno mrežico.

Foto: Pixabay

Moka: po paniranju, peki peciva ali pripravi žgancev moko vedno postrgamo v koš za smeti in je ne spiramo pod tekočo vodo. Moka se bo v odtoku zlepila in ga zamašila.

Foto: Pexels

Barve in topila: po barvanju lesene ograje, pleskanju sten ali pa po zaključku umetniškega projekta barv s čopičev nikar ne spirajte v odtok. S tem lahko onesnažite odpadne vode, akrilne barve pa se vam lahko oprimejo cevi in jih zamašijo. Čopiče sperite v topilu ga skupaj z odvečno barvo odnesite v center za zbiranje nevarnih odpadkov.

Foto: Unsplash