Na obrobju gričevnatega Goričkega, tik ob obronku gozda, stoji majhna hiška, ki na prvi pogled deluje kot minimalistična sanjska počitniška rezidenca. V resnici pa je veliko več: je zgodba o vztrajnosti, učenju, samostojnosti in ljubezni do lesa. Njena lastnica, grafična oblikovalka Suzana Pal, je iz nekdanje vinske kleti ustvarila topel, skandinavsko navdihnjen tiny house – skoraj povsem z lastnimi rokami in brez pomoči arhitektov.
Želja po majhnem, premišljeno zasnovanem domu je v Suzani tlela že dolgo. »Vedno sem občudovala skandinavsko preprostost, svetlobo in naravne materiale. Ko se mi je ponudila priložnost, sem si rekla: zdaj ali nikoli,« pripoveduje. Projekt je zasnovala kot solo izziv – brez projektantov, le z lastno vizijo, nešteto urami raziskovanja in neomajno podporo družine ter prijateljev. Največja pomoč ji je bil oče, izkušen lesar, ki je dodal svoje mojstrstvo in življenjske izkušnje.
Od vinske kleti do majhne hiške
Hiška je imela svoje izhodišče: zgrajena je bila leta 1992 kot vinska klet, zgornji bivalni del pa nikoli ni bil dokončan. Suzana je to prazno lupino spremenila v dom, kjer se stikata tradicija in sodoben minimalizem. Osnovni tloris meri približno 45 kvadratnih metrov, pod njim pa je še 25 kvadratnih metrov kleti. Prav ta skromna velikost jo je spodbudila k premišljenim rešitvam ter k iskanju ravnotežja med funkcionalnostjo in estetiko.
Že od začetka je vedela, da bo hiška dobila leseno fasado in skandinavski značaj. Les jo spremlja povsod: zunanjost je obložena z lesom, ki ga je Suzana obdelala z raztopino železovega sulfata, da je dobil naravno posivel videz; notranjost prežema masiven les, osvetljen in zaščiten z belim lugom, ki preprečuje rumenenje in prostoru daje svetlobo. Les ni le material, ampak duša hiške – vsak kos govori zgodbo truda in ročnega dela.
Premišljena notranjost z značajem
Notranjost hiške je premišljeno oblikovana, z nežnimi bež odtenki in toplino naravnih tekstur. Dnevni prostor krasijo masivne kovinske stopnice industrijskega stila, ki se nadaljujejo v ograjo mansarde in prostoru dodajo karakter. Po tleh je položen dvajset let star hrastov parket, ki ga je Suzana posvetlila z belim lugom, da je dobil posebno, rahlo grobo površino. Parket zahteva nego s posebnim milom, kar poudarja njegov naravni značaj in hkrati ustvarja občutek domačnosti. Pozimi toplino doda kamin, poleti pa se prostor odpira skozi velika steklena vrata na teraso.
Kuhinja je zasnovana v obliki črke L in izdelana po meri iz masivnega lesa. Suzana se je namenoma izognila zaprtim predalom – večina elementov so odprte police, ki ohranjajo zračnost in spodbujajo minimalizem brez odvečnega kopičenja stvari. Delovna plošča je zaščitena zgolj z lanenim oljem, kar ji daje naraven, taktilen občutek. Veliko okno prinaša v prostor svetlobo skozi ves dan.
Kopalnica je Suzanin mali eksperiment – želela je sodoben, brezčasen videz brez klasičnih ploščic in fug. Za stene je uporabila Jubov sistem Microtopping, ki ustvari gladko, enotno površino. Tla krasi živahen terazzo, temne stene pa prostoru dajejo mirno, intimno atmosfero, ki se zvečer spremeni v pravi kotiček za sprostitev. Posebnost je velika walk-in tuš kabina in pohištvo iz masivnega lesa po meri.
Mansarda je odprta in prilagodljiva. Na eni strani stoji letvena postelja, ki daje občutek zračnosti, na drugi strani pa prostor za knjižnico ali domačo pisarno. Odprtost omogoča svobodno prehajanje svetlobe in fleksibilno uporabo.
Klet in dodatna funkcionalnost
Klet je Suzana razdelila na dva dela. V prvem je utility prostor z umivalnikom, pralnim strojem in veliko shranjevalnega prostora, organiziranega s policami in perforirano stensko ploščo. Stene krasijo OSB-plošče, ki dajejo prostoru ustvarjalno, delovno energijo. Drugi del skriva IR-savno za tri osebe, ki hiški doda element sprostitve in občutek majhnega luksuza. Po tleh so položene PVC-ploščice na klik, ki dihajo in hkrati zagotavljajo toplino, tako da se po njih lahko hodi bos tudi pozimi.
Terasa, ki objame hišo
Les je tudi zunaj glavna nit. Terasa, obdelana na enak način kot fasada, se elegantno ovija okoli hiše in povezuje vhod z vrtom. Dvorišče je minimalistično urejeno: velika zelena površina z nekaj rožami, predvsem sivko, ter kurišče za druženje in kuhanje na ognju. Ob gozdu je dovolj prostora za parkiranje štirih avtomobilov – funkcionalno, a brez odvečnih elementov.
Dom, ki diha z lastnico
Suzanina hiška ni le prostor za bivanje, ampak osebna zgodba učenja, improvizacije in ustvarjalnosti. Brez arhitektov, z veliko raziskovanja na spletu, skandinavskimi primeri in praktičnimi nasveti iz interneta je iz prazne zidanice ustvarila unikaten mini dom. To je dom, ki kaže, da je mogoče združiti spoštovanje tradicije z modernimi pristopi, ustvariti premišljeno prenovo brez odvečnih kompromisov in graditi s srcem. Les kot rdeča nit povezuje zunanjost in notranjost, vsak detajl pa odraža trajnostni pristop – zavestno odločitev za naravne materiale, lastno delo in ročno izdelane rešitve. Hiška je majhna, a polna ustvarjalne energije, hkrati pa ponuja spokojne poglede na naravo, ki jo obdaja.
»Projekt je bil zame šola potrpežljivosti in dokaz, da lahko s strastjo in vztrajnostjo ustvariš nekaj svojega,« pravi Suzana. Več utrinkov iz prenove in vsakdana v hiški najdete na njenem Instagram profilu @susis_tinyhouse
Fotografije: arhiv lastnice
