Noč čarovnic z 10 strašljivimi rastlinami

Poiskali smo 10 »najgrozljivejših« rastlin, ki bi jih tako ali drugače zlahka povezali z najstrašnejšim dnevom v letu – nočjo čarovnic.

Foto: Pexels

Pajkova lilija

S številnimi dolgimi zavitimi prašniki in krvavo rdečo barvo si lahko pajkovo lilijo (Lycoris radiata) zlahka predstavljamo v scenariju za grozljivko, sploh ker je z njo povezanih kar nekaj legend. V budistični tradiciji pajkovo lilijo uporabljajo za počastitev umrlih (kar pomeni, da je nikoli ne podarjajo živim). Drugi verjamejo, da gre za rožo, ki raste v peklu in vodi mrtve k naslednji reinkarnaciji. Japonska legenda pa pravi, da ta roža zacveti takrat, ko srečate človeka, ki ga nikoli več ne boste videli.

Foto: Pixabay

Netopirska roža

Netopirjeva roža (Tacca chantieri) je vrsta orhideje z dolgimi brkatimi izrastki, dvema cvetnima listoma, podobnima uhljem, in številnimi manjšimi cvetki. Odseva bleščeč vijoličast lesk, ki deluje zelo gotsko – idealno za na vrt gospoda Drakule.

Foto: Unsplash

Japonska krvava trava

Vznemirljiva japonska krvava trava (Imperata cylindrica) zraste od pol do enega metra, njeni vrhovi pa so – kot pove ime – obarvani rdeče. Sama po sebi trava ni posebej zlovešča – ni strupena ali nevarna na dotik – vendar jo uvrščamo med 10 najbolj trdovratnih plevelov na svetu. Ker je tako invazivna, je v nekaterih delih sveta celo prepovedana.

Rastlina duhov

Roža duhov (Monotropa uniflora) je svoje ime dobila zaradi bele barve. Zanjo je značilno, da ne vsebuje klorofila – kemikalije, ki omogoča srkanje energije sonca in daje rastlinam tipično zeleno barvo. Roža duhov je parazit, ki se hrani z zajedanjem dreves, sicer pa gre za užitno rastlino.

Foto: Pixabay

Daviteljica

Poleg nadimka daviteljica ima ta rastlina z latinskim imenom Cuscata genus še druge vzdevke: coprniški lasje, hudičev kolobarček, čarovniško gnezdo … Zanjo so značilne tanke zlate vitice, ki se parazitsko ovijajo okoli gostitelja, da se priklopijo na njegov žilni sistem, od koder nato črpa hranila.

Foto: Pixabay

Hudičeva čelada

Hudičeva čelada (Aconitum genus) bi bila lahko zaščitna rastlina praznika čarovnic. Pravimo ji tudi volčja poguba, kraljica vseh strupov, modra raketa … Vsa ta imena so več kot primerna, saj gre za strupeno rastlino. Njen strup se lahko v telo absorbira že prek najmanjše poškodbe v koži ter povzroči upočasnitev srca. Kljub strupenosti pa jo veliko vrtnarjev vseeno vključuje v okrasne vrtove.

Punčkine oči

Naslednja rastlina (Actaea pachypoda) je ime dobila po jagodah, ki spominjajo na oči – so bele s črno piko, rastejo pa na rdečih steblih. Celotna rastlina je za človeka izjemno strupena, ob zaužitju sproži halucinacije, že sam dotik rastline pa na koži povzroči opekline. Na srečo je njeno naravno okolje daleč od Slovenije; raste namreč v vzhodni in severni Ameriki.  

Hudičev krempelj

Kljub svojemu zloveščemu imenu hudičev krempelj (Harpagophytum genus) ni škodljiva rastlina. Pravzaprav gre za priljubljeno medicinsko rastlino, učinkovito pri zdravljenju bolečin v križu in osteoartritisa, v ljudski medicini pa se uporablja tudi zoper migreno. Njene korenine so primerne tudi za v čaj, tako da si iz njih dejansko lahko pripravite celo napoj za noč čarovnic.

Foto: Pixabay

Trupelska roža

Trupelska roža (Amorphophallus titanum) razen svojega videza ni posebej strašna. Je pa toliko bolj odvraten njen vonj, saj vas takoj, ko jo zavohate, prime, da bi zbežali. Znanstveniki so njen vonj opisali kot kombinacijo gnilih rib, preznojenih nogavic in človeških izločkov.

Foto: Unsplash

Smrtonosna nočna senca

Zgodovinarji predvidevajo, da je smrtonosno nočno senco (Atropa bella donna) uporabila žena rimskega cesarja Klavdija in z njo zastrupila svojega moža. Rastlina ima sicer dolgo zgodovino v zdravilstvu, medicini in tudi lepotičenju. Anekdota pravi, da so jo ženske uporabljale tudi za širjenje zenic, saj so verjele, da so zaradi tega lepše. Od tod tudi njeno ime bella donna, ki v italijanščini pomeni lepa ženska.   

Foto: Unsplash
Prejšnji članekPodeželski dom kot ljubko skrivališče
Naslednji članekDružinski projekt: arhitektkina hiša v Ajdovščini
Avatar photo
Novinarka in prevajalka, v prostem času pa športnica in knjižni molj. Stalno je na lovu za novostmi s področja bivanja, pri čemer jo najbolj navdušujejo kombinacije naravnih materialov in modernih tehnologij. Če bi morala izbrati en sam kos pohištva, ki bi ga lahko vzela s seboj na neobljudeni otok, bi bil to knjižni regal.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje