Pod Julijskimi Alpami stoji brunarica, v kateri počitnice preživljajo kar tri generacije družine. Hiša je pred kratkim doživela temeljito preobrazbo, a navzven ohranila svoj neponovljiv alpski šarm.

Družina se je za pomoč pri iskanju optimalne rešitve za prenovo, ki bi združevala želje starejše in mlajše generacije, obrnila na arhitektko Tino Rugelj. Skupaj so premislili potrebe velike družine, prilagodili tloris in ustvarili neponovljivo zmes tradicije in udobja.

Brunarica, zasnovana za težke alpske pogoje – s strmo streho in majhnimi okni – se navzven skorajda ni spremenila. Pred hišo je bil postavljen le nov nadstrešek za avto, ki se v svoji obliki spogleduje z idiličnimi vršaci, ki se dvigujejo za hišo, hkrati pa s strmim naklonom uspešno premaguje silnice težkega snega, ki v višavju še vedno obilno zapade.

V notranjosti so bile spremembe večje, čeprav niso preveč posegle v strukturno in arhitekturno estetiko alpske brunarice. Tloris so prilagodili tako, da je primernejši za počitnikovanje celotne razširjene družine. Tri spalnice, dve kopalnici in soba za goste omogočajo družinskim članom dovolj intime; velik, enovit dnevno-bivalni prostor pa skupno kuhanje, obedovanje, igro in počitek.

Prav tu, v bivalnem prostoru, se je zgodila največja sprememba: prej ločeni dnevno sobo in kuhinjo je arhitektka povezala v sodobno oblikovan, pretočen prostor. Večina lesenega podeska je bila odstranjena, stene pa so dodatno izolirali in obložili z mavčno-kartonskimi ploščami , da se je prej temačen prostor optično razširil. Dnevna soba je dobila novo okno s klopjo za posedanje, udobna kuhinja s kuhinjskim otokom pa omogoča zbiranje in druženje ob pripravi jedi. Centralna lončena peč tako kot nekdaj ogreva prostor, vidna stropna konstrukcija pa nas objame v topel alpski objem.

Zavito stopnišče nas popelje v nadstropje. Tudi tu je ohranjen podeskan strop, v katerega je arhitektka vstavila nova strešna okna. Skozi njih lahko kar s postelj opazujemo zavidanja vredne razglede na pobeljene vršace in sijoča ozvezdja.

Večina pohištva je izdelanega po meri. Z njim so zapolnili vse nizke kolenčne zidove, niše in kotičke. Ne moremo mimo posebnega detajla, stiliziranega gorenjskega nageljna, izrezljanega v izbrane stranice omar. Ta motiv se pojavlja po celotni hiši – od kuhinjskega otoka do kopalniške omarice – in tako v prav vsako sobo, naj bo še tako sodobno opremljena, vnese spomin na kulturno in graditeljsko tradicijo Gorenjske.

Družini so se tako izpolnile vse želje: z zgledno prenovo so se ohranili družinski spomini, hkrati pa se je sprostil prostor za pisanje novih zgodb. In če pogledamo širše – zgledna prenova je ohranila tudi pomemben kos naše kulturne dediščine, živo tvorbo, ki v sebi nosi spomin na nesporne graditeljske veščine naših podalpskih mojstrov.

Projektanti: Studio Tina Rugelj arhitektura+oblikovanje

Fotografije: Janez Marolt