Zgodbe o starih kraških hišah, ki s spremembo lastništva zaživijo novo življenje, so si tako različne, kot so različni novi lastniki. Posest v Ocizli, vasi na Kraškem robu, je prazna čakala na novo lastnico kar celo desetletje. Novo življenje ji je vdihnila Slovenka, ki sicer živi v Avstraliji, a se redno vrača k nam. V starih, zapuščenih stavbah je videla priložnost, da iz njih oblikuje čudovito, okusno opremljeno in spoštljivo obnovljeno domačijo.

Lokacijo na Krasu ji je pomagala iskati sestrična Breda Čopi, naša znana strokovnjakinja za vrtnice, ki je po obnovi ustvarila edinstven rožni vrt na terasastem zemljišču pod domačijo. Tu preživi precejšen del svojega prostega časa in seveda neguje kraljice vrtov, ki so iz leta v leta lepše.

Na posesti sta bila dva objekta, ki po prenovi ponujata tri bivalne enote. Osrednja hiša je s svojo velikostjo omogočila, da imata tako lastnica kot njena sestrična vsaka svojo spalnico in kopalnico, skupno kuhinjo z jedilnico in velik dnevni prostor.

Na mestu skoraj porušenega nekdanjega hleva, ki je kazil velik borjač, je zrasla ljubka hiška, namenjena uživanju gostov.

Zamisli o novi namembnosti starih zidov je lastnica oblikovala sama, saj je oblikovalka notranje opreme. Zato ne preseneča, da je večino predmetov, kar cel zabojnik, pripeljala iz Avstralije. Dolgoletne izkušnje so ji pomagale, da je zdaj videti, kot da je bilo pohištvo in ostala oprema narejena prav za to staro kraško hišo. Čutimo žensko roko, ki je znala med stare debele zidove in v nizke, temne prostore vnesti svetlobo, prijaznost in mehkobo.

Pri prenovi se je lastnica obrnila na tamkajšnje obrtnike, ki so najbolj vešči dela s kamnitimi objekti. Fotografije stanja pred začetkom del in sedanjim stanjem nakazujejo, koliko zahtevnega dela je bilo potrebno opraviti.

PRED OBNOVO

Med posebnostmi so ometi notranjih sten, ki so glineni. Ročno nanašanje in glajenje nanosov je trajalo celo zimo…

Tudi barva stavbnega pohištva ni vsakdanja. Okenski okviri, naoknice in vhodna vrata so v olivno sivi barvi, ki se lepo ujame s peščenjakom, iz katerega je zgrajena hiša.

Odprto ostrešje ohranja tradicionalni način prekrivanja, pri katerem je spodnja plast strehe sestavljena iz tankih glinenih ploščic, imenovanih planete.

Majhna okna, značilna za kamnite hiše, so del preteklosti, ki vnaša v sodobno opremljeno kopalnico novo razsežnost.

Preprosti, a elegantni leseni stoli v jedilnico prispevajo lahkotnost kot protiutež močnim nosilnim tramovom na stropu.

Gladki leseni pod se zlije z debelimi zidovi, obokanimi okni in nizkim stropom, vse to pa sestavlja posodobljeno spalnico iz 19. stoletja.

Markantna živordeča klop pred hišnim vhodom izstopa kot nepričakovan, drzen, a dobrodošel barvni poudarek.

Ni težko prepoznati izkušene roke opremljevalke, ki našo dediščino vidi z drugačnimi očmi, tako, da njeno bistvo le še obogati.

Fotografije: Arhiv lastnice, Stane Sušnik, Mateja Košir