Kako arhitekturo kar najbolj približati okoliški naravi? Arhitekturni studio Kennedy Nolan Architects ni želel iz dotrajane počitniške hišice narediti še ene steklene kocke, kakršnih je v okolici več kot dovolj, namesto tega so novonastali objekt potopili v naravo. Rezultat je navdihujoča hišica z veličastnim razgledom.

Prednosti dane lokacije so bile arhitektom jasne že ob prvem obisku. Na robu pečine je namreč stala starejša hišica, ki se je spogledovala z morjem. Lastnika sta omenjen objekt sprva želela obnoviti, a so ju arhitekti po tehtnem pogovoru prepričali v novogradnjo. Star objekt bi namreč zaradi potreb konstrukcije morali postaviti na kar 15 metrov globoke pilote, sicer bi hiša lahko zdrsnila na plažo ob vznožju pečine.

Tako so se odločili, da bi spomin na obstoječi objekt ohranili v arhitekturni zasnovi novega, v ta namen so predvsem rekonstruirali njeno obliko in razporeditev, površino pa povečali s pravokotnim prizidkom, ki je zagotovil dodatne spalne prostore in rešil problematiko dostopa do objekta.

Naročnika sta želela zgraditi počitniško hišico, ki bi sčasoma postala stalno bivališče. Prav zato so že od začetka upoštevali tudi dostop za gibalno ovirane oziroma starejše. Druga zahteva naročnikov je bila energetska učinkovitost objekta, ki bi dihal skupaj s položajem sonca in uspešno kljuboval vetrovom.

Hkrati s tem so arhitekti osnovali objekt z več bivalnimi prostori, ki je v harmoniji z bujnim vrtom, pa tudi s celotno okoliško krajino. Prav ta odnos je predstavljal temelje arhitekturnega pristopa. Novonastali objekt so tako obrasli z bujnim grmičevjem in zelenjem, ki bo skozi čas konstrukcijo skorajda popolnoma skrilo. Bližnja plaža pa se skozi peščene sipine nadaljuje tudi v oblikovanju vrta in ravni strehi objekta.

Poseben premislek so arhitekti studia Kennedy Nolan Architects namenili pripovedi prostorov, saj so ti v tlorisu smiselno nanizani in razporejeni. Obstaja vrsta poti za različne uporabnike in za različne priložnosti, a prav na vseh je mogoče naleteti na nekaj kotičkov za počitek in občudovanje razgledov.

Interier odseva prefinjen duh sredine minulega stoletja, z mahagonijevim lesom in zaobljenimi oblikami pohištva. Vsak kos pohištva je izbran s premislekom, nič drugače ni z abstraktnimi umetniškimi deli, ki z živahnimi odtenki popestrijo simfonijo prostora.

Fotografije: Derek Swalwell